DUHOT NA ILIJA I PE^ALOT OD PUSTO VLA[KO

Vo soglasnost so spomenatiot Zakon be{e vratena i ku}ata na po~inatiot Ilija Srbinov, poznat predvoen industrijalec i trgovec od Bitola. Ku}ata se nao|a na [irok Sokak, vo gradot Bitola, a e edna od 14-te imoti vrateni so prvite re{enija za denacionalizacija vo R. Makedonija.

Potomcite na Srbinov se `alat na krajno nevkusnata sporedba pome|u sudbinata na Ilija Srbinov i sega{niot stanar vo ku}ata na Ilija na ulicata "Mar{al Tito" broj 48. Sporedba nevkusno bila napravena od novinarskoto pero na Petar Stavrev od redakcijata "Ve~er" pod naslov "Na Beaka im se vrati radosta, na Haxi Antonovski makata": so nadnaslov: "Kako konfiskuvaweto taka i vra}aweto na odzemenite imoti go sledat traumi".

Nie ne `iveeme na ulicata "Mar{al Tito" broj 48, na{ata ku}a e na [irok Sokak, a na{ata sudbina e na{a, se gordeeme so nea, iako od nea izviraat smrt i bolka i nikomu ne mu posakuvame da ja do`ivee, velat potomcite na Srbinov i dodavaat: Da se `ivee vo op{testven stan so benificirana kirija, pa u{te i na ulicata "Mar{al Tito" bilo privilegija {to ja u`ivale stanarite vo nivnata ku}a. I denes e privilegija da se dobie op{testven stan, koja im se nudi na stanarite, pa zatoa voop{to ne ja spodeluvame tagata na redakcijata "Ve~er" za sega{nite stanari vo na{ite stanovi.

Ilija Srbinov bil ~ovek koj dobro go poznavale starite bitol~ani. Negovata najrana mladost mu pominala na pe~alba vo "pusto Vla{ko", Kostanca, kade `iveel so svoite roditeli. Negoviot tatko Naum gi ostavil koskite vo tu|ina, za da mu ovozmo`i na svojot sin i na soprugata Kristina da se vratat doma, vo Bitola, kaj rodnoto i vekovito pe~albarsko Bukovo. So te{ko zarabotenite pari Ilija uspeal spe~alenoto da go oplodi. Toj bil eden od osnova~ite na Trikota`ata Pelister - Bitola, potoa go otvoril i rakovodel so Pivarskoto stovari{te na Pivarata - Skopje vo Bitola. So sopstven kamion ja snabduval so pivo, sokovi, soda itn. celata jugozapadna Makedonija, bil i viden trgovec, izvoznik, pa negoviot ka{kaval od negovata mandra vo seloto Magarevo uspeal da stasa i vo dale~nata Amerika. Bil bogat i se gordeel so toa. Bil i ~len na Rotari-klubot vo Bitola (dene{nite Rotarijanci sednaa vo foteqite i ne pra{aa {to stana so starite Rotarijanci). Ilija vrabotuval mnogu Bitol~ani i se gordeel so svojot pretpriema~ki duh. So svojot avtomobil, marka opel, a potoa i dox, vozej}i se niz bitolskite sokaci bil primer kako se raboti i zarabotuva i kako se gradi vo Makedonija.

Pokraj Tekstilnata fabrika - Trikota`a Pelister, so in`inerot Gligor Ta{kovi}, koj bil i proektant, vo trieesettite godini na ovoj vek izgradil ku}a na [irok Sokak vo koja se rodile ~etvorica novi ~lenovi na semejstvoto. Izgradil i vila "Maedrag", krstena spored po~etnite imiwa na negovite }erki, so bazen za kapewe. Dogradil i mandra vo seloto Magarevo, i postojano patuval vo Skopje i Solun. Negovite potomci velat deka retko go gledale, no go ~uvstvuvale negoviot pretpriema~ki duh. Ilija Srbinov bil uspe{en i bez mobilni telefoni, faksovi, pismeni dogovori, zatoa {to imal obraz i ~est, a negoviot zbor i zborot na negovite partneri bil posilen od s#.

Se vgradi sebesi vo temelite na stopanskoto `iveewe na Bitola i Makedonija i zedno so takvite kako nego go zasadi cve}eto {to i po pedeesetgodi{no gazewe ne ovena, tuku eve pred na{ite o~i odnovo razlistuva, velat potomcite na Srbinov.

No, za negova golema `al vo Bitola po Vojnata pobedila opcijata so koja Srbinov ne mo`el da se pomiri i da ja razbere. Ne mo`el da sfati zo{to crvenite mu "obesile tabla so natpis kulak i naroden neprijatel" i zo{to nego i negovite prijateli gi {etale kako "me~ki" niz Bitola, gi plukale i zo{to gi sudele pred Sudot za Makedonska nacionalna ~est kako narodni neprijateli.

No sfatil koga mu gi odzele i ku}ata na [irok Sokak, UDBA go isterala i od vilata "Maedrag", za da ja pretvori vo "reprezentativen hotel za do~ek na oficijalni gosti", mu zabranile i da stapne vo fabrikata i pivarata, a mu go odzele i avtomobilot. Svoite predmeti vo doma}instvoto gi gledal kaj drugi lu|e. Ne mo`ej}i da go trpi seto toa Ilija so svojata sredna }erka i so svojot prijatel Gligor Ta{kovi} zaminuva za Zagreb i Dubrovnik i se obidel da pobegne vo Amerika. Podocna Gligor imal sre}a, no Srbinov i }erka mu bile vrateni vo Skopje. Ilija bil zatvoren vo Izdrizovo od 1948 do 1950 godina. Ilija po izleguvaweto od zatvor, ne mo`el da izdr`i da gleda kako se ru{i seto ona {to go gradel toj.

Negovata ku}a sega e vratena na potomcite na Srbinov, no negovite dve }erki za malku ne do~ekale da se vratat vo mominskite odai. Potomcite smetaat deka nivnata radost e radost za Makedonija, preto~ena narodna volja vo Zakonot za denacionalizacija.

Dosega za denacionalizacijata pi{uvavme namesto epitaf, sega se nadevame deka }e pi{uvame novi stranici vo istorijata na Makedonija od koi }e prozvu~i duhot na Ilija Srbinov i tatko mu Naum, pe~alot od pusto Vla{ko, pa neka go ~ujat i neka nau~at ne{to i onie {to im zaviduvaa, {to znaat i umeat, {to gradat i imaat, pora~uvaat naslednicite na Ilija Srbinov, semejstvata Beaka, Savovski i Tasevski od [irok Sokak od Bitola.