NEZAINTERESIRANOST NA NAUKATA ZA MAKEDONSKOTO ISELENI[TVO

Sepak, prvite projavi na etni~ko organizirawe na Makedoncite bile selskite, odnosno okoliskite dru{tva, koi imale socijalen i kulturen karakter. Prvite dru{tva se pojavile vo SAD i Kanada, a podocna i vo Avstralija i nesomneno odigrale va`na uloga vo celokupniot `ivot na makedonskoto iseleni{tvo.

Od posebno zna~ewe za etni~koto organizirawe na Makedoncite iselenici pretstavuva verskoto organizirawe, koe pridonese za zbienosta na na{eto iseleni{tvo vo odnos na nacionalnata homogenizacija.

Tokmu pod vlijanie na ovie specifi~nosti na makedonskoto iseleni{tvo se gradele i specifi~nite odnosi na relacijata: makedonska dr`ava - makedonsko iseleni{tvo. Odnosite na relacija: dr`ava - iseleni{tvo vo minatoto bea diktirani glavno od jugoslovenska politika kon iseleni{tvoto od porane{nata SFRJ, koja odela vo pravec na negova jugoslavizacija, a me|u drugoto, ja sproveduvale i nekoi porane{ni makedonski diplomati i drugi pretstavnici vraboteni vo razni sojuzni organi, institucii i agencii, kako i pretstavnici na pooddelni makedonski institucii koi gi posetuvale iselenicite. Takvata politika nosela vo sebe golem naboj na ideologizacija, ottuka i otporot na golem del od na{eto iseleni{tvo kon takvite zafati, a voop{to i kon svojata tatkovina. Za `al, makedonskata dr`ava s# u{te ne go najde vistinskiot pat kon svoeto iseleni{tvo.

Mnogupati dosega vo na{ite trudovi sme ja istaknuvale nedovolnata zainteresiranost na makedonskata nauka vo odnos na prou~uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo. Sekoj istra`uva~ koj se zafa}a so prou~uvawe na ovaa problematika ja sogleduva ovaa praznina i si go postavuva osnovnoto pra{awe: kako e mo`no vo eden period od postoeweto na makedonskata dr`ava, pa do denes makedonskata nauka da ne poka`e pogolema anga`iranost vo izu~uvaweto na istorijata na makedonskoto iseleni{tvo, odnosno da ostane na marginite na makedonskata nauka. Ovoj moment u{te pove}e za~uduva koga se ima predvid deka:

- makedonskoto iseleni{tvo ima istorija od nad stotina godini;

- negovata istorija e mnogu bogata so najrazli~ni nastani (istoriski, kulturni, etni~ko i versko organizirawe i sl.);

- golemata brojnost na Makedoncite iselenici, za koi vo eden na{ prilog go opredelivme kako ~etvrti del na Makedonija. Spored informacijata na Stavre Xikov, koja ja izlo`uva vo svojot prilog, Andon ^ento po osloboduvaweto zboruval za ~etvrta Makedonija, mislej}i na Makedoncite iseleni od svojata tatkovina, i

- {iro~inata na prostorite vo koi tie se naseluvaat. Ovie ~etiri osnovni elementi davaat dovolen {irok prostor za sestrani interdisciplinarni prou~uvawa.

Problemite i te{kotiite koi proizleguvaat vo prou~uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo se dvi`at vo pove}e pravci. Vo slu~ajot }e izdvoime samo dva momenta, koi spored nas, se od prvostepeno zna~ewe. Prvata pri~ina, e otsustvoto na organizirana, koordinirana i sistematska nau~no-istra`uva~ka dejnost, kako rezultat na nepostoewe na specijalizirana nau~na institucija i nemawe nau~ni rabotnici - specijalisti od oblasta na iseleni~kata problematika, a iseleni~kite prou~uvawa po svojata priroda se interdisciplinarni, vo koi u~estvuvaat pove}e nau~ni disciplini.

Samo nezna~itelen del od celokupnite makedonski istra`uvawa na na{eto iseleni{tvo se vodeni od specijalisti od odredeni oblasti, glavno, od folkloristi i etnolozi od Institutot za folklor i Institutot za staroslovenska kultura i sociolozi od Institutot za sociologija na Filozofskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" od Skopje i toa samo vo SAD i Kanada, kako i Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa od Skopje.

Takviot odnos i na na{ata nauka i na makedonskoto iseleni{tvo mu nanese neprocenlivi zagubi. Na takov na~in, prou~uvaweto na istorijata na na{eto iseleni{tvo, im ja prepu{tivme na drugi, pravej}i gre{ki od nacionalna i nau~na priroda. Vo nepostoewe na edna organizirana nau~na dejnost se ovozmo`i da se pojavat razni izdanija, koi nemaat nau~na osnova, a se rezultat samo na zadovoluvawe na nekoi aspiracii na nivnite avtori, koi imaat, pred s#, publicisti~ki karakter, odnosno novinarski, a za `al nekoi pretendiraat i na nau~nost.

Prou~uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo stanalo predmet na bugarskite iseleni~ki istra`uvawa. Spored toa, bugarskata politika kon makedonskoto iseleni{tvo se po~uvstvuvala vedna{ po pojavata na pomasovnoto iseluvawe na Makedoncite vo Amerika. Po nejziniot primer trgnala i bugarskata nauka koja od samiot po~etok na ovaa problematika & posvetila soodvetno vnimanie. Na 11 oktomvri 1907 godina vladata na Bugarija odr`ala sostanok na koj, me|u drugoto, bila razgleduvana ulogata na dr`avata vo prou~uvaweto na iseleni{tvoto i go donela slednovo re{enie, isprateno do Ministertstvoto za nadvore{ni raboti i veroispoved, vo koe stoi: Se odobruva da se nazna~i Konst. Stefanov, biv{ lektor vo Univerzitetot da go prou~i pra{aweto za iseleni{tvoto na bugarskite dr`avjani vo Amerika i da podgotvi proekt za zafatite, koi{to treba da se prezemaat, za da se za~uvaat interesite na dr`avata i naselenieto, koe{to se iseluva. Na Konst. Stefanov da mu se predadat site materijali po ova pra{awe, sobrani vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Istata godina Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija formiralo specijalna Komisija za prou~uvawe na iseleni{tvoto.

Spored takvite zalo`bi na Vladata na Bugarija, a isto taka i na Bugarskata pravoslavna crkva, bugarskata politika i bugarskata nauka izvr{ile golemo vlijanie i pritisok vrz Makedoncite iselenici vo prekuokeanskite zemji, vo prv red, sproveduvaj}i golema propaganda vrz nacionalnoto ~uvstvo na Makedoncite. Vo posledno vreme se pojavija nekolku trudovi, koi izleguvaat nadvor od ramkite na nau~nata vistina, so mnogu pogre{ni i tendenciozni priodi, nedoslednosti i negirawe na nacionalnata pripadnost na makedonskoto iseleni{tvo. Od druga strana pak, vo ovie publikacii otsustvuvaat elementi od oblasta na teorijata na iseleni~kite prou~uvawa, kako i zastareni metodolo{ki priodi.

Nerazvienosta na na{ata nauka vo ovaa oblast ja eliminira me|unarodnata nau~na sorabotka so specijalizirani stranski institucii za prou~uvawe na iseleni{tvoto, a posebno vo zemjite vo koi `iveat iselenici od Makedonija. Toa povlekuva otsustvo i nedovolno sledewe na nau~nite dostignuvawa vo odnos na op{tata problematika na migracijata, kako i na rabotata na pooddelni nau~ni rabotnici vo drugite zemji, me|u koi nekoi se i od makedonsko poteklo ili po poteklo od makedonski roditeli, koi prou~uvaat oddelni oblasti od istorijata, folklorot, etnografijata, sociologijata i sl. na makedonskoto iseleni{tvo.

Vtorata pri~ina e svrzana so skromnata dokumentacija {to mu stoi na raspolagawe na istra`uva~ot, posvetena na `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. Toa zna~i, otsustvo na izvoren materijal.

Zemaj}i gi predvid dosega{nite siroma{ni nau~ni aktivnosti vo prou~uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo, se postavuva osnovnoto pra{awe: Dali na na{ata dr`ava i na na{ata nauka im se potrebni iseleni~kite prou~uvawa ili ne? Ako odgovorot e pozitiven, toga{ treba da se postavat pove}e pra{awa koi }e rezultiraat so odgovori od pove}e nau~ni disciplini. Vo slu~ajov gi izdvojuvame slednive:

- Dali i kolku i na kakov na~in prou~uvawata na makedonskoto iseleni{tvo }e pridonesat za razvojot na makedonskata nauka vo celina, odnosno na soodvetnata nau~na disciplina, koja ja prou~uva iseleni~kata problematika?

- Dali i kakov }e bide pridonesot za razvojot na novi pravci vo prou~uvaweto na makedonskata iseleni~kata problematika voop{to, odnosno i vo soodvetnata nau~na disciplina?

- Dali u~estvoto vo istra`uvawata na iseleni{tvoto }e pridonese za razvojot na teorijata i metodologijata vo prou~uvaweto na iseleni~kata problematika voop{to, a so toa i vo soodvetnata nau~na disciplina?

Ottuka proizleguva deka nau~niot kriterium na trudovite svrzani so prou~uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo treba da pretstavuva edna celina, koja kako osnova pretpolaga metodolo{ka zrelost, a toa zna~i, zaemno usoglasuvawe na prou~uvawata od pretstavnici na razni nau~ni disciplini.

Takviot priod vo istra`uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo, }e ni ovozmo`i da se dobli`ime do svetskite iseleni~ki prou~uvawa, no so beleg i forma na makedonski iseleni~ki prou~uvawa. Ottuka, mnogu e va`no i neophodnoto sozdavawe na makedonska istra`uva~ka tradicija vo prou~uvaweto na iseleni{tvoto. Spored toa, treba da se prifatat nekoi va`ni principi, bez koi ne bi mo`ele da odime vo soglasnost so svetskite iseleni~ki prou~uvawa. Prvo, izlezna to~ka za teorijata i metodologijata na makedonskite iseleni~ki istra`uvawa treba da bide teorijata i metodologijata na svetskite etni~ki i iseleni~ki istra`uvawa, i vtoro, makedonskite istra`uvawa treba da bidat makedonska forma na etni~ki i iseleni~ki studii, a toa zna~i deka treba da se razvivaat vo soglasnost so makedonskata istra`uva~ka tradicija i deka tie istra`uvawa treba da go imaat predvid makedonskiot nacionalen i op{testven interes.

Ako na ovaa problematika vo idnina & se pristapi so celata serioznost, }e pridonese da se sozdade nova istra`uva~ka disciplina posvetena na makedonskoto iseleni{tvo koja, sepak, bi otvorila nekoi pra{awa svrzani so teorijata i metodologijata na istra`uvawata. Edno od osnovnite pra{awa, vo taa smisla, e dali e mo`na edna, vo golema mera, zaedni~ka za site teorija i metodologija na istra`uvawata ili, pak, treba da se zboruva samo za zbir od teorii i metodologii na pooddelnite istra`uva~ki disciplini.

Postavuvaj}i go vakvoto pra{awe svesni sme za kontroverzite koi{to mo`at da se pojavat, {to e i prirodna pojava. No, edno e jasno, istra`uva~ite koi kompleksno }e ja istra`uvaat iseleni~kata tematika, moraat da ja koristat ne samo teorijata i metodologija na sopstvenata disciplina, tuku isto taka i teoretskite i metodolo{kite dostignuvawa na drugite disciplini koi se zanimavat so ovaa problematika.

Vo taa smisla, makedonskite iseleni~ki istra`uvawa treba da bidat naso~eni vo prou~uvaweto na slednive glavni segmenti:

- istorijata na makedonskoto iseleni{tvo od site makedonski prostori; - sociolo{ki istra`uvawa na iseleni{tvoto;

- istra`uvawa na kulturata na iseleni{tvoto;

- istra`uvawa na iseleni~kata kni`evnost;

- lingvisti~ki istra`uvawa;

- narodnata kultura vo `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo i sl.