Tribina na "Logos - A"

"DIJALOG ME\U CIVILIZACIITE"

Podgotvuva: Jasminka MARKOVSKA

Na 13 septemvri izdava~kata ku}a "Logos - A" od Skopje, vo prostoriite na hotelot "Holidey Inn", gi sobra istaknatite intelektualci, nau~nici, teolo{ki i kulturni dejci od Makedonija, Kosovo i SAD, imenuvana kako "Dijalog me|u civilizaciite". Na tribinata {to be{e vo organizacija na ovaa izdava~ka ku}a, pokaneti bea i me|unarodni organizacii i asocijacii {to imaat svoi pretstavnici vo zemjava. Tribinata be{e izgotvena vo dve sesii.

Makedonski u~esnici vo Kopenhagen

KULTURNO PREMOSTUVAWE

  • Vo Kopenhagen, Danska, na konferencijata pod naslov "Kulturno pomestuvawe me|u Severna i Jugoisto~na Evropa" u~estvuvaa i makedonskite pretstavnici: Milentie Pandilovski (direktor na Centarot za sovremena umetnost od Skopje), Zoran Petrovski (direktor na Muzejot za sovremena umetnost) i Violeta Simjanovska (direktorka na Centarot za izveduva~ki umetnosti - Park multimedija)

Konferencijata vo Kopenhagen - Danska opstojuva za unapreduvawe na kulturnoto povrzuvawe na zemjite od dvata regiona, od Severna i Jugoisto~na Evropa, no i za pottiknuvawe na kulturnata razmena i komunikacija na nezavisnite umetni~ki sceni, mediumite i instituciite {to se nositeli na kulturata vo zemjite u~esni~ki. U~esnicite na konferencijata zedoa u~estvo i vo izgotvuvawe na nekolku rabotilnici od oblasta na vizuelnite umetnosti, teatarot i mediumite. Pritoa, kulturniot identitet i zna~eweto na nacionalnoto, religiskoto i lingvisti~koto zna~ewe {to se beleg na sekoja zemja, bea centralno zastapenite temi na ovaa konferencija.

Manifestacija "Kojni~ki sredbi" - Veles

STAROTO UMETNI^KO BOGATSTVO

  • Od 13 do 17 septemvri vo Veles traeja nekolkudnevnite sredbi {to bea organizirani so cel da se soberat pretprijatijata, zanaet~iite i instituciite za da se obedinat pridobivkite na makedonskata esnafska i kulturna tradicija

Manifestaciite vo Veles zapo~naa na 13 septemvri, na plo{tadot Kojnik, kade {to bea otvoreni "Kojni~ki(te) sredbi". Potoa, vo Povardarskata eparhija be{e otvorena izlo`bata na ikoni i staro umetni~ko bogatstvo od sliki i stari fotografii. Vo ramkite na manifestacijata, vo foajeto na "Vila Zora", be{e organizirana izlo`ba na sliki i stari fotografii, a be{e i posetena ku}ata na edno od najgolemite akterski imiwa na Makedonija, Petre Prli~ko, kade {to bea proektirani negovite filmovi. Vo ramkite na manifestacijata be{e i posetata na ku}ata na Ko~o Racin i pretstavata na Narodniot teatar "J.H.K. Xinot".

KNIGI: Od makedonskoto minato

@IVOTOT VO TU\INA

  • "Tamu na sever, del od mojot narod, slobodno `ivee i se raduva na izvojuvanata sloboda, na koja i nie }e & se raduvame po na{ata pobeda". Lazo Angelovski

Vo istoriskoto minato na makedonskiot narod postojat dlaboko vre`ani likovi na narodni prosvetiteli, zna~ajni dejci i revolucioneri koi bez somnenie zaslu`uvaat nivniot `ivoten pat da bide prosleden i obraboten. Edna takva li~nost pretstavuva i Lazo Angelovski, ~ij `ivoten pat i dejnost e pretstaven vo knigata "Lazo Angelovski, u~itel i revolucioner (1925 - 1948) " od prof. Hristo Ristovski.

Vo predgovorot od d-r Blagoj Stoi~ovski se veli: Lazo Angelovski vo ramkite na gr~kata dr`ava, vo tekot na svojata rabota, naiduval na mnogu te{kotii, a ~esto bil i obvinuvan, progonuvan i diskreditiran. Negovata kosmopoloitska vizija: "Narod so eden odzemen `ivot ne umira, nitu se uni{tuva, tuku toj narod od duhot na ma~enikot povtorno voskresnuva", re~ito govori deka negoviot `ivot i delo iscelo & se posveteni na Makedonija, na tatkovinata, ideja {to }e go sledi s# do negovata tragi~na smrt, vo cvetot na negovata mladost.

Vremeto vo koe{to `ivee{e Lazo Angelovski be{e period na nepogodni okolnosti za kulturen i prosveten prosperitet, pa zatoa i ne mo`e{e poinaku da se izrodi `ivotnata vrvica, tuku samo so neposredni `rtvi i li{uvawa, so mnogu upornost i hrabrost.

Vo ovaa kniga avtorot gi dopolnil i sinhroniziral podatocite za `ivotot na Lazo Angelovski. Za taa cel vr{eni se pove}e prepisi i usmeni razgovori so negovite rodnini, drugari i soborci, ~ii izjavi i drug vid dokumentiran materijal se pomesteni vo ovoj trud.

Od edicijata na Sovremen makedonski humor i satira

"STAP" - HUMORISTI^NO-SATIRI^NI RASKAZI

Od edicijata Sovremen makedonski humor i satira, vo izdanie na NIU "Bitolski vesnik" izleze od pe~at zbirkata humoristi~no - satiri~ni raskazi naslovena kako "Stap" od Pande Manojlov. Tekstovite od "Stap" se objaveni na stranicite na "Bitolski vesnik" pod psevdonimot Pantelej ^kembaro.

Vo ovaa zbirka se pomesteni 42 humoristi~no-satiri~ni raskazi i edna pesna na po~etokot naslovena kako "Demokratija".

Izlo`ba vo Muzej na grad Skopje

SO ELEMENTI OD MAKEDONSKIOT IKONOPIS

  • @arko Jakimovski e roden 1948 godina vo Skopje. Likovna akademija ima zavr{eno vo Qubqana. Dosega imal 18 samostojni izlo`bi vo Makedonija i vo stranstvo, me|u koi pozna~ajni se onie vo Viena, Subotica, [tutgard, Kraw, Zrewanin, Maribor, a e dobitnik na pove}e nagradi, nagradata na DLUM, nagradata "Lazar Li~enoski" itn.

Od 14 do 30 septemvri, vo Muzejot na grad Skopje e otvorena izlo`bata na akademskiot slikar @arko Jakimovski.

Vo Muzejot se postaveni 40 dela, koi se prete`no vo golem format, raboteni vo kombinirana tehnika. Po izlo`bata od 1993 godina, ovaa e prva samostojna postavka na ovoj poznat makedonski slikar, po podolg period. Za avtorot na izlo`bata, @arko Jakimovski, govore{e pisatelot Petre M. Andreevski. Za umetnikot, Emil Aleksiev, istori~ar na umetnost }e ka`e:

Jakimovski vo slikaweto na svoite dela koristi kubisti~ki re~nik na izrazuvawe, a vo negovite dela e vidlivo vlijanieto na poznatite umetnici Anri Matist i Pablo Pikaso. Na prv pogled, negovite dela mo`e da se smetaat vo neokubisti~ki ekspresionizam, no toj vsu{nost koristi samo negovi odredeni formi. Vo prvata izlo`bena prostorija se prezentirani dela so sakralna tema, no vo delata se gleda potrebata na vra}awe kon sopstvenite koreni, poradi {to umetnikot koristi elementi od makedonskiot ikonopis.

J.M.