RAZGOVOR: Tanas Lulovski - Tane, slikar

OD @ELEVO PREKU MOLIV^IWATA DO DETSTVOTO

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Tanas Lulovski - Tane e roden 1940 godina vo @elevo, Lerinsko (Andartiko, Florina). Specijaliziral slikarstvo vo 1970-71 vo Rim kako stipendist na italijanskata Vlada. Studiski prestoi: vo Pariz, Amsterdam, Mastriht, Firenca, Viena, Wujork, Toronto. Od 1967 do 1985 godina raboti kako sloboden umetnik, a od 1985 kako profesor na Fakultetot za likovna umetnost vo Skopje
  • "Kako nepobiten podatok vo organizacija na komunistite go napu{tiv rodnoto mesto i kako politi~ki emigrant stignav do Bela Crkva - Vojvodina, a ottamu vo Romanija kade zavr{iv sredno umetni~ko i Akademija za likovni umetnosti", raska`uva Lulovski

^istotata vo te~nata srazmernost so realnosta kaj Lulovski, kako {to }e napi{e Viktorija Vaseva Dimeska, se poistovetuva so ~istotata vo srazmernost so se}avawata. Horizontot na Tanas Lulovski e potresna vistina na ogledaloto na potsvesta i sovesta, edno simboli~no rezime na sopstveniot `ivot. A za otslikuvaweto na sopstveniot `ivot, za detstvoto i slikite od detstvoto vo negovite sliki, Lulovski }e ka`e:

Vospitan sum vo vremeto na idealizmot (komunizmot), za svetla idnina, no nikoga{ ne sum bil socrealist. Detstvoto se vra}a koga doa|a starosta. Dete da crtam kako bega preku granica e mentalen idiotizam. Jas sakav dedo mi da go nacrtam, a ne go vidov nikoga{. Moeto detstvo jas go pre`iveav, a dedo mi nitu go vidov, nitu pre`iveav. Sonot i mislata gi naso~iv kako da go preletam horizontot, me|ata, pravata linija. I znam deka vo toa uspeav, izrazuvaj}i go vo konceptot "Me|i i tragi", a horizontot go nadvi{iv vo slikata "Let".

Partiite VMRO-DPMNE i LPM, na Lokalnite izbori godinava sporea za toa ~ij e molivot. Fokusiraj}i se na molivot, ja pronajdov slikata na Tanas Lulovski na koja e naslikana svitkana karta, rasfrlani molivi i jabolko. Pa, gospodine Lulovski ~ij e molivot?

Toa e slikata "@elevo". Taa e poslednata slika od avtobiografskiot ciklus, a vo su{tina bi trebalo da bide prva, bidej}i e vrzana so moeto ra|awe i detstvo. Zna~i, "@elevo" e moeto rodno mesto koe mo`e da go vidam samo na karta so obele`ani znaci na ezera, pati{ta, sela, gradovi i granici. Jabolkoto kako edna celina ima pove}e dimenzii na simboli~ni zna~ewa. Pa ottuka, sekoj ima pravo da go gleda i tolkuva kako misli. Bidej}i gi akcentira{ molivite, toa se detski molivi vo cel raster na boi koi se prvi~en izrazen materijal za dete. So niv deteto mo`e da {ara, da igra, da si fantazira, da slika soni{ta vo boi. Se iznenadiv koga eden kolega, koj e od istoto @elevo, vo niv vide kolci. A postoi i perce so koe se pi{uvaat paragrafite i zatoa @elevo sega e Andartiko. Naostrenite perca - {tikovite gi koristat generalite i so niv gi ozna~uvaat sinorite na granicite. Vie me pra{uvate ~ii se molivite, zna~i, tie vo su{tina bi trebalo da se na deteto, no tie se koristat i so drugi nameri. Vo 1991 godina za plakatot na Kongresot na VMRO-DPMNE, so moja dozvola, slikata "@elevo" so detskite molivi poslu`i kako simbol vo idejata za Voskresenie na Makedonija. A za sega{niot spor me|u partiite, za toa ~ij e molivot, smetam deka e izli{no da se govori.

SLIKAR

Vie dolgo vreme bevte sloboden umetnik, a sega predavate na FLU. Kako ja gledate profesijata slikar i profesijata profesor? Kolku dvete se bliski ili dale~ni? Dali mo`e da se najdete vo dvete profesii, vo edno?

Profesionalno kako slikar, sloboden umetnik opstojuvav 18 godini. Po mojata filozofija na `ivotot mo`e da ima{ qubov samo za edna profesija, za edna `ena. Mo`e{ samo edna qubov da ima{, a qubovnici pove}e i profesii kup. Za profesionalec da bide{ mo`e{ samo ako so seta dlabo~ina na ~ove~koto bitie se oddade{ na toa {to go qubi{. Tie 18 godini so taa filozofija i so trwe i so opomeni pred tu`bi izdr`av. Pa, za sre}a ubavi se i trweto, a duri i vo tu`bite gledav soodnos na belo so belo, na belezi so dru{tveni {arki. Koga ve}e re{iv da konkuriram za drugata profesija od koja pri~ina go napraviv toa (dali godinite, dali energijata ili egzistencijata), zna~i, poradi koja maka go napraviv toa, ne znam, no od 1985 godina stanav profesor na FLU. Taka, seta profesionalnost ja naso~iv kon novata qubov, a slikarstvoto si ostana misloven koncept.

KRITIKATA

Kako gledate na likovnata kritika, na likovnite kriti~ari kaj nas?

Po mene, kaj nas, vo Makedonija, kako mnogu raboti {to ne postojat, ne postoi i likovna kritika, a so toa i likovni kriti~ari. ^ovek ako ne stapne vo atelje, toj ne e likoven kriti~ar. Tekstovite {to se pi{uvaat so izmi i neologizmi se samo prodavawe na pamet. Kriti~arot ako ne go prati deloto od za~etokot do krajot, t.e ako ne go sledi avtorot vo tvoreweto, a ako go gleda deloto samo vo faza na izlo`eno, toga{ toj e obi~en glu{ec. Vo osnova, ~ekaat da gi izlo`i{ slikite za da jadat trici. Mene ne me interesiraat likovnite kriti~ari, no zainteresiraniot so zadovolstvo bi go primil vo atelje.

Kakvo e Va{eto mislewe za umetnicite, za va{ite kolegi?

Znaete kako e toa, sekoj koj zel ~etka vo raka misli deka e umetnik, a sekoj {to zel diploma go ima toa pravo, dadeno od op{testvoto. No, Gospod e Toj edinstveniot koj daruva. A onoj koj ja la`e okolinata (deka e umetnik), i samiot znae deka se la`e i sebesi. Toa va`i za site profesii.

Za najnoviot koncept na Tanas Lulovski - Tane, Kon~a Pirkoska }e ka`e:

...Mitskata dimenzija prisutna vo igrite na Lulovski ja pronao|ame vo makedonskata etnografska i folklorna tradicija (vo zbirkite na Cepenkov, [apkarev i Miladinovci). Vrskata so tradicijata za Lulovski zna~i nekoj vid vra}awe "in infinitum", pri {to provejuva streme`ot kon identifikacija i diferencijacija, kako i kon razotkrivawe na bogatiot i specifi~en istoriski, t.e. etnografski horizont. Iako modificirani spored pravilata na igraweto, denes vo sovremenite igri se prepoznavaat nivnite arhetipovi koi se dlaboko vtemeleni vo mitomorfemata i mitologi~kata struktura.

Kako potsetuvawe, poslednata izlo`ba na makedonskiot slikar Tanas Lulovski - Tane, qubitelite na slikarstvoto mo`ea da ja vidat vo april godinava, vo izlo`beniot salon na Muzej na grad Skopje.