Svetska borba protiv najstarata bolest

TUBERKULOZATA PREDUPREDUVA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

Spored Svetskata zdravstvena organizacija, 1/3 od populacijata vo svetot e inficirana, odnosno do{la vo kontakt so bakterijata, koja e predizvikuva~ na bolesta

Pri~ina za vakvata sostojba vo na{ata dr`ava, se vlo{enite uslovi na `iveewe (neadekvatna ishrana, neadekvatni `ivotni, rabotni i higienski uslovi), kako i nastanite koi se slu~uvaa, vojni koi predizvikaa dvi`ewe na golem broj begalci, {ireweto na HIV-infekcijata i neadekvatnoto lekuvawe

Tradicionalno, od 14 - 21 septemvri Makedonskiot crven krst ja odbele`a Nedelata na borbaprotiv tuberkulozata. Ovaa godina aktivnostite se odvivaa pod mototo "Preventivno protiv tuberkulozata" vo koi bea prezentirani najnovite soznanija za ovaa bolest od strana na stru~ni lica - pnevmoftiziolozi.

Bolesta tuberkuloza, stara kolku i ~ove~kiot rod, pretstavuva podmolna "tivka" bolest ~ij predizvikuva~ e Kohoviot bacil, otkrien 1882 godina od Robert Koh, bolest koja postepeno go uni{tuva ~ovekoviot organizam. Iako borbata protiv tuberkulozata e dolga i kontinuirana, sepak, najnovite soznanija, za `al, poka`uvaat deka bolesta e s# u{te prisutna i bez navestuvawe za potpolno iskorenuvawe.

SVETSKI PROBLEM

Spored Svetskata zdravstvena organizacija, 1/3 od populacijata vo svetot e inficirana, odnosno do{la vo kontakt so bakterijata, koja e predizvikuva~ na bolesta. Soo~ena so ovoj seriozen problem, SZO u{te 1993 godina ja proglasi tuberkulozata za globalen zdravstven problem i izgradi nova strategija za borba protiv nea, takanare~ena DOTS strategija (direktno nabquduvana terapija, kratok re`im {to podrazbira zemawe na lekovite pod kontrola na zdravstven rabotnik). Edna od preventivnite merki e i navremenoto vakcinirawe koe im se dava na bebiwata u{te dodeka se vo rodili{tata. Za da se namali pojavata na {irewe na bolesta, isto taka od golema va`nost e i podobruvaweto na `ivotniot standard i ekonomskata sostojba, koi se edni od va`nite faktori {to vlijaat na pojavata na tuberkulozata.

VO MAKEDONIJA

Kaj nas, statistika za zabolenite od tuberkuloza se vodi u{te od 1965 godina. Toga{nata brojka na zaboleni od ovaa podmolna bolest iznesuvala 13.043 lica. Za sporedba, vo 1997 godina, vo Skopje bile registrirani 227 zaboleni od koi 64 se deca na vozrast do 14 godini. Vo 1998 godina, imalo 179 zaboleni od koi 65 se deca, dodeka minatata godina taa brojka iznesuvala 175 lica, od koi 68 se deca na vozrast do 14 godini. Od ova mo`e da se konstatira deka nasproti namaluvaweto na brojot na zaboleni vozrasni, za `al, se zgolemuva brojot na decata zaboleni od ovaa bolest. Pri~ina za vakvata sostojba se vlo{enite uslovi na `iveewe vo na{ata dr`ava (neadekvatna ishrana, neadekvatni `ivotni, rabotni i higienski uslovi), kako i nastanite koi se slu~uvaa, vojni koi predizvikaa dvi`ewe na golem broj begalci, {ireweto na HIV-infekcijata i neadekvatnoto lekuvawe.

MO@NA INFEKCIJA

Edno lice zaboleno od tuberkoloza mo`e da zarazi u{te petmina, dodeka edno hroni~no bolno lice, inficirano od Kohovi bacili (ne~uvstvitelni na lekovi), mo`e da inficira 15-mina i pretstavuva izvor na zaraza.

KONTINUIRANA BORBA

Vo Institutot za belodrobni zaboluvawa se raboti na otkrivawe, prevencija i lekuvawe na zabolenite s# so cel {to e mo`no pove}e da se namali brojot na bolnite od tuberkuloza. Ovaa ustanova e edna od onie koi najmnogu se gri`i za decata bolni od ovaa bolest. Zdravstvenite rabotnici vo ovoj Institut nastojuvaat dopolnitelno da go educiraat semejstvoto od koe doa|a zabolenoto dete, so cel da se spre~i natamo{noto {irewe na bolesta.