Soo~uvawa so minatoto KRSTE ZAMINA I DOSIETO "ZLOKOB" POVTORNO SE ZATVORI Eftim GA[EV
S e sretnavme vo idrizovskite smrtonosni karceri kade {to ja spodeluvavme makedonskata sudbina za kaznenoto delo: "borba protiv dr`avnoto ureduvawe na FNRJ, za otcepuvawe na NR Makedonija od bratskata jugoslovenska zaednica, za istata da stane samostojna suverena dr`ava". Tokmu taka, so dopolnenie: nacionalna dr`ava na makedonskiot narod, narod so izdiferencirano avtohtono makedonsko nacionalno soznanie. Se razbira, seto toa vo kontekst so idealite na veli~estvenata, edinstvena i nepovtorliva MAKEDONSKA VMRO, kako edinstvena pri~ina za nemilosrden progon na protagonistite na takvata ideja. Toa glavno bea mladi, golobradesti ~esni i rodoqubivi selan~iwa i sredno{kolci od site gradovi i sela; fanatizirani i opieni so svojot makedonski zanes i ideal. Ja sonuvame i ja posakuvame svojata obedineta, suverena i nezavisna demokratska makedonska dr`ava, nasproti aktuelnata opcija - Makedonija so vazalski status vo sostav na Titova Jugoslavija.Visokata cena za vozvi{eniot ideal ja pla}ame so sopstvenata mladost, progonuvani i anatemisani, a mnogumina taa cena ja pla}aa duri i so sopstvenite `ivoti, ~ii grobovi za `al i sram se razoreni i zasekoga{ obezli~eni. "SAMOPRIZNANIE" Eden od mnogubrojnite voini {to ~ekorea vo beskrajniot e{alon na makedonskite nepokornici, komu i mu go posvetuvam ova pisanie be{e Krste Petrov Veljanov, bitolski maturant, roden kru{ev~anec, koj so svoite 18 godini, vo dale~nata 1947 godina, za svoeto "antimakedonsko" dejanie, od ideologiziraniot jugomakedonski sud be{e osuden na 15 godini robija so te{ka prisilna rabota. Krste fizi~ki be{e minijaturno krevko mom~e, da ne re~am dete, kogo poradi negovata "specifi~na" te`ina od 40 kilogrami go vikavme Krste - Maliot. Male~ok, no so srce i du{a golem, so krupni o~i polni so kopne`i i blagost. So drugi zborovi, be{e Makedonec od glavata do peticite. Se se}avam koga robuvaj}i vo idrizovskata tularnica ja gonevme nemo`nata dnevna norma od 6.000 tuli, pri najsurovi `ivotni i vremenski uslovi, pridru`eno so postojan teror. Kako ekstremen nacionalist ~esto be{e karciran, tepan, pa kako takov i odbele`an za otstrel. Se se}avam, isto taka, na golemata katastrofalna zatvoreni~ka racija vo 1951 godina, koga dvaesetina od e{alonot na mladite nepokornici bevme, zaedno i so Krste, pod specijalno udbovsko isleduvawe. Monstruoznoto isleduvawe poradi izmislenata provokacija na UDB-a okolu sostavuvawe na zatvoreni~kata VMRO-vska "vlada", be{e so smrtonosni posledici. Eden od nepokornicite - Gligor Goro ^ulev, skopski gimnazist od Kavadarci, be{e frlen od ~etvrtiot kat na zatvorot. Vtora `rtva be{e Krste Maliot, vrz kogo UDB-a gi primenuva{e surovite metodi za "samopriznanie"; represiran do poluduvawe, pa kako takov, haluciniraj}i ja izdr`uva{e sudskata kazna. Vo 1953 godina "najhumanoto" op{testvo se "smiluva", pro{tevaj}i mu go neizdr`aniot del. Iznemo{ten, psihi~ki dotol~en, Krste treba{e da bie nova bitka za sopstveniot gol `ivot. Go napu{tija i odbegnuvaa lu|eto, rodninite i drugarite, no zatoa pak, toj ne go napu{ta{e svojot ideal za Makedonija i VMRO. Za vlasta, toj i ponatamu be{e nepo`elna li~nost, naroden neprijatel, van~ovist - gnasni i sramni etiketi za diskvalifikacija na li~nosta. Koga kone~no se stasa do politi~kiot pluralizam i ranata demokratska prolet vo Makedonija, Krste, gordo i dostoinstveno stoi i opstojuva na nacionalnite pozicii, sprotivstavuvaj}i se verbalno na site manipulacii, politizacii i partizacii so makedonskite nacionalni interesi i so VMRO. Taka, "junakot" na ovaa opservacija podgotveno go pre~eka istoriskiot den "D" - Zakonot za otvorawe na policiskite dosieja, i nitu za mig ne se koleba{e za postapkata i priodot kon sopstvenoto dosie, so edinstvena cel i `elba: da gi vidi site monstruozni lagi i kleveti izneseni protiv negovata li~nost i da gi soznae kodo{ite so nivnite naredbodava~i, koi bezmislosno, nemoralno i anacionalno gi urnisuvaa ~esnite i rodoqubivite gra|ani, poradi svoi li~ni bedni, interesi i privilegii. SMRTONOSEN KRAJ Posle ovoj "vremeplov" da go odbele`am mojot posleden kontakt so Krsteta Maliot, koga pred petnaesetina dena razgovaravme po telefon. Mi se pofali Maliot deka od MVR dobil "pozitiven" odgovor za svoeto policisko dosie i deka mu e zaka`an terminot {esti septemvri, godinava, koga }e mo`e i da se soo~i so nego. Taka, Krste pridru`uvan od sinot Zoran, se najde pred golemo `ivotno isku{enie i premre`e. Mu go prinesoa pekolnoto dosie od 900 stranici, a toj krajno vozbuden i rezigniran po~na da gi prevrtuva po`oltenite i muvlosani lisja od svojot `ivoten herbarium. So sekoja pro~itana stranica vozbudata se zgolemuva{e, oti se zgolemuvaa lagite, klevetite i obvinuvawata, a seto toa kulminira{e so soznanieto na imiwata na kodo{ite i nivnite inspiratori koi samovolno i smrtonosno ja ispi{uvaa presudata na svoite `rtvi. Mom~eto od idrizovskite karceri nema{e sili seto ova da go izdr`i do kraj i rezignirano go otfrli dosieto. "Seto ova e farsa, lakrdija, lagi, kleveti i obvinenija {to ne go zaslu`uvaat moeto vnimanie" - so ovie zborovi Krste demonstrativno go prekina ~itaweto na gnasniot i antimoralen pamflet. Tatkoto i sinot krajno razo~arani i deprimirani so prviot avtobus si zaminaa za babam-Bitola, bez da ja "svr{at" rabotata. Ve~erta vo domot na Krsteta Maliot be{e {tama i na taa scena se odigruva{e posledniot ~in na edna makedonska tragedija. Herojot na ovaa storija se zadu{uva{e vo sopstvena agonija, a srceviot infarkt i izlivot na krvta vo mozokot go najavuvaa smrtonosniot kraj na eden nevoobi~aen `ivot. Vo bolnicata lekarite mo`ea samo da ja konstatiraat smrtta na Krste Veljanov. Se zatvori edno nevoobi~aeno dosie. Samiot Krste si ja plati cenata na sopstveniot `ivot, koja mu ja nametnaa su{testva {to ne pripa|aa na obi~niot ~ove~ki rod. Toa bea demoni nedostojni da go nosat epitetot ~ovek. @ivotnata tragikomedija na eden ~ovek i Makedonec zavr{i nevoobi~aeno. Pogrebnata procesija pove}e od skromna, taka, kako i {to svojot `ivot go `ivee{e pokojnikot. Nevoobi~aeno be{e samo {to verniot sin na golemiot Tatko, mrtvoto telo na svojot roditel go prekri so srednovekovnoto makedonsko zname, so `oltoto lav~e. (Prezemeno od "Dnevnik") Eden od mnogubrojnite voini {to ~ekorea vo beskrajniot e{alon na makedonskite nepokornici, komu i mu go posvetuvam ova pisanie be{e Krste Petrov Veljanov, bitolski maturant, roden kru{ev~anec, koj so svoite 18 godini, vo dale~nata 1947 godina, za svoeto "antimakedonsko" dejanie, od ideologiziraniot jugomakedonski sud be{e osuden na 15 godini robija so te{ka prisilna rabota. Herojot na ovaa storija se zadu{uva{e vo sopstvena agonija, a srceviot infarkt i izlivot na krvta vo mozokot go najavuvaa smrtonosniot kraj na eden nevoobi~aen `ivot. Vo bolnicata lekarite mo`ea samo da ja konstatiraat smrtta na Krste Veljanov. Se zatvori edno nevoobi~aeno dosie. Samiot Krste si ja plati cenata na sopstveniot `ivot, koja mu ja nametnaa su{testva {to ne pripa|aa na obi~niot ~ove~ki rod. Toa bea demoni nedostojni da go nosat epitetot ~ovek. |
|