ZO[TO STRAV OD OMO "ILINDEN"

Tamu o~igledno ostana edna tvrda antimakedonska struja predvodena od nam dobro poznatiot Dobrin Mi~ev, za kogo Makedoncite, bez isklu~ok, se Bugari, a ASNOM ne ja izrazuva voljata na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`ava tuku e "izmislen nastan na antibugarska nacionalna osnova". Za nego ne postoi makedonska nacija vo R. Makedonija, nitu makedonsko malcinstvo vo R. Bugarija.

Za {to stanuva zbor?

Makedonskiot nau~en institut, nadvor od site nau~ni normi vo svetot, svoeto spisanie "Makedonski pregled", odnosno negoviot prv broj za 2000-ta godina go po~na so politi~ki pampflet, odnosno so "Otvorenoto pismo do g. Branko Crvenkovski, pretsedatel na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija". Istoto, datirano od 23 mart 2000 godina e potpi{ano od Makedonskiot nau~en institut, a negovi avtori, kako {to stoi vo originalot, se akademicite, ~lenovite-dopisnici, profesorite, docentite i postarite nau~ni sorabotnici na Makedonskiot nau~en institut.

Ne e predmet na ova reagirawe toa {to MNI, koj sebe si se smeta za vrvna nau~na institucija, toa {to toj se opredelil jubilejniot broj na 2000-ta godina na svoeto glasilo da go po~ne so antimakedonski pamflet. Toa ne e nova praktika i, ako namerata na kolegite od toj institut e da prodol`i taka, toa e niven izbor. Celta na reagirawevo ne e, iako mo`e da se sfati pogre{no, odbrana na Socijaldemokratskiot sojuz, nitu na negoviot pretsedatel Branko Crvenkovski, koi mislam deka nemaat potreba od toa. Celta na na{evo reagirawe e da uka`e na nekoi nevistini koi bijat vo o~i, ne & slu`at na naukata, go povreduvaat makedonskoto nacionalno dostoinstvo, i ne korespondiraat so proklamiranite dobrososedski odnosi od strana na R. Bugarija. Se razbira, za iscrpen odgovor treba mnogu pove}e prostor koj }e go imavme vo nau~noto spisanie "Glasnik" na Institutot za nacionalna istorija. No, ne{to treba da znae i makedonskata javnost, koja nema mo`nost da gi sledi ovie nau~ni spisanija, a sepak ima pravo da bide informirana za toa kako oddelni "nau~ni" institucii vo R. Bugarija, go tretiraat makedonskiot narod i negovata istorija.

Pri~inata za "Otvorenoto pismo" ili poto~no protestot na MNI, navodno, e predlo`enata deklaracija na parlamentarnata grupa na SDSM vo Sobranieto na R. Makedonija za poddr{ka na OMO "Ilinden"-PIRIN i, navodno, "antibugarskiot miting" od 10 mart o.g. Ovaa deklaracija be{e predlo`ena vo vrska so Re{enieto na Ustavniot sud na R. Bugarija da se bri{e OMO "Ilinden"-PIRIN od registarot na politi~kite partii na

R. Bugarija. Me|utoa, od sodr`inata na istoto o~igledni se drugi nameri. Osnovnata e da se prosledi "bugarskiot" karakter na tvore{tvoto na Krste Petkov Misirkov i so istrgnati citati toj da se prika`e kako golem Bugarin. Ova, so golema doza na ironi~nost, e odgovor na rezultatite od anketata na mese~nikot "Makedonsko vreme" vo koja Misirkov e proglasen za Makedonec na 20-ot vek. No, za toa malku ponatamu.

Makedonskiot nau~en institut od Sofija go obvini SDSM i Branko Crvenkovski za dezinformirawe na makedonskata javnost po tri pra{awa:

1. Deka OMO "Ilinden" e makedonska organizacija;

2. Deka istata taa ne bila separatisti~ka i

3. Deka Makedonskiot nau~en institutja falsifikuva istoriskata vistina.

OMO "Ilinden" e obvineta deka ne e makedonska organizacija, tuku "srpska" agentura. Toa go izvlekuva od faktot {to, navodno, intervjuata so nea bile vodeni od "makedonski" novinari ~ii prezimiwa zavr{uvale na "i}". Spored Makedonskiot nau~en institut od Sofija, novinarite za da bidat makedonski nivnite prezimiwa zadol`itelno mora da se zavr{uvaat so drugi nastavki, no nikako na "i}". Zna~i li toa deka site novinari ~ii prezimiwa zavr{uvaat na "ov" treba da se smetaat za Bugari? [to mo`e toga{ da se ka`e za osnova~ot na MNI nau~nikot i filologot Qubomir Mileti}, ~ie ime i denes so gordost go neguva ovoj Institut?

OMO "Ilinden" e obvineta za sorabotka so slu`bite na UDB koja navodno ja finansirala taa aktivnost, a po zaminuvaweto na istata od Makedonija, finansiraweto "go prezel Branko Crvenkovski" i u{te nekolku drugi li~nosti, me|u koi e i imeto na profesorot i ambasadorot d-r Slavko Milosavlevski. Nasledni~kata na OMO "Ilinden", OMO "Ilinden"-PIRIN, spored MNI, vo nikoj slu~aj ne bi mo`ela da se smeta za makedonska organizacija tuku organizacija od "srpsko poteklo" koja "se bori za otcepuvawe na oblast od bugarskata dr`ava".

Vo smisla na re~enoto, Makedonskiot nau~en institut "uka`uva" na navodno pregolemite ambicii {to gi iska`ala prateni~kata grupa na SDSM, koi se oceneti kako "grubi teritorijalni pretenzii", karikiraj}i ja pritoa i samostojnosta na R. Makedonija. Toa }e go prokomentira iako "pove}e od skandalozno edna dr`ava (nastanata pred osum godini i s# u{te so tu|o ime vo OON kako BJRM) da proglasi del od teritorijata na sosednata dr`ava Bugarija (sozdadena pred 13 veka) za sopstvena i da & nareduva preku mitinzi deka na taa teritorija treba da sozdava tu|a (srpska) identi~nost". Se razbira za MNI, pokraj Otec Paisij i Neofit Rrlski, kako "makedonski Bugari" se samoopredelile i Miladinovci i Grigor Prli~ev i Rajko @inzifov, Goce Del~ev, Dame Gruev, Hristo Tatar~ev i drugi.

Obi~niot ~ovek i ~itatelite mo`at da zaboravat, me|utoa, institucija koja ima pretenzii da bide nau~na i u{te da se zanimava so istoriskata nauka nema pravo da zaborava ne{to {to se slu~ilo neodamna ili poto~no pred pedesetina godini. So koe pravo treba da barame od nekogo da "pameti" {to se slu~uvalo pred nekolku vekovi, a da se zaboravi na ne{to {to se slu~uvalo v~era.

Pri krajot na Vtorata svetska vojna, za da izleze od me|unarodnata izolacija i da gi odbegne golemite reparacii, Bugarija bara{e da se vklu~i vo antifa{isti~kata vojna. Iako ima{e silen otpor vo Makedonija, na molba od \. Dimitrov, Tito go dozvoli toa.

Po zavr{uvaweto na vojnata i pobedata na OF, Bugarija nastojuva{e da gi odbegne te{kite reparacii {to & bea nameneti kako u~esnik vo fa{isti~kata koalicija. Bugarija & se pribli`i na Jugoslavija, no nivnoto "prijatelstvo" be{e optovareno so nere{enoto makedonsko pra{awe. Vo presret na Prinskata mirovna konferencija od 1946 god. i Bledskata spogodba od 1947 god, Bugarija go prizna postoeweto na makedonskata nacija, jazik i kultura, {to be{e potvrdeno so "kulturnata avtonomija" na Piriska Makedonija. Popisot {to be{e izvr{en vo 1946 god, poka`a deka tamu `ivee mnozinsko makedonsko naselenie so makedonska nacionalna svest. Toa denes se otka`uva so obrazlo`enie deka toa bilo nasilno "makedonizirawe" na pirinskiot del od Makedonija. Tokmu OMO "Ilinden"-PIRIN e organizacija sozdadena od tie Makedonci. Kolku i da gi ima, no fakt e deka gi ima.

MNI i negovata ostra "reakcija" navodno se dol`i na toa {to vo deklaracijata na prateni~kata grupa na SDSM e obvinet Makedonskiot nau~en institut deka ja "prepraval istoriskata vistina". Ova e izmislica na MNI so namera da se dojde do celta na "Otvorenoto pismo...". Kolku {to mene mi e poznato, deklaracijata voop{to ne go spomnuva MNI. Nego, negovata "nau~na" aktiva i voop{to dobro ja poznavaat makedonskite istori~ari vo R. Makedonija, pa nekoi od konstataciite vo "Otvorenoto pismo..." vo najmala raka sozdavaat odbivnost. Popatno treba da naglasime deka taa aktiva e navistina agresivno antimakedonska, no da naglasime i toa deka vo posledno vreme retko deka }e se najde tolku tendenciozno iskonstruiran tekst.

Makedonskiot nau~en institut gi obvinuva "skopskite istori~ari" deka "dosega ne zabele`ale deka toj institut publikuva prete`no dokumenti". Nie bi sakalel da im odgovorime na kolegite od MNI deka nam dobro ni e poznata nivnata produkcija. Ne e sporno deka MNI publikuva i dokumenti kako {to publikuva i trudovi so somnitelna nau~na vrednost. Me|utoa, i izborot na tie dokumenti otsekoga{ bil problemati~en, za{to se objavuvaat glavno onie {to & odat vo prilog na ednostranata "nauka", a taa tendencija prodol`uva i sega. Toa {to, kako {to se tvrdi, za razlika od "skopskite izdanija", nema komentari samo ja namaluva nivnata avtenti~nost, zatoa {to komentarite slu`at ne{to da doobjasnat, a ne da zamaglat.

Kolegite od Makedonskiot nau~en institut vo Sofija "na du{a" na opozicioniot pe~at vo R. Makedonija mu go pripi{uvaat "me{aweto" vo zakonodavnata dejnost, baraweto za promena na Ustavot na R. Bugarija, barawe za zatvorawe na instituti, za zabrana na vesnici i dr. Na "crniot spisok" na toj pe~at navodno bil staven i MNI koj be{e zatvoren vo 1947 godina, pa ne{to sli~no se baralo i sega.

Vo vrska so toa bi napomnale deka daleku od objektivnosta e da se tvrdi deka Tito nalo`il toj Institut toga{ da bide zatvoren. Negovoto zatvorawe vo 1947 godina dojde kako rezultat na priznavaweto od strana na NR Bugarija na makedonskata nacija vo NR Makedonija i na nejzini delovi vo NR Bugarija (Pirinska Makedonija), koe dene{nata bugarska istoriografija, a posebno MNI, go smeta za "predavstvo" na bugarskite nacionalni interesi. Toj Institut, poznat i dotoga{ kako nositel na antimakedonskite aktivnosti, be{e zatvoren koga bea vo tek pariskite mirovni pregovori. So svoite pi{uvawa i nevistini, MNI gi poremetuva{e dobrososedskite odnosi me|u NR Makedonija i NR Bugarija i {tetno vlijae{e vrz podobruvaweto na poziciite na NR Bugarija na Mirovnata konferencija vo Pariz. Toga{ od strana na Bugarija i BKP be{e oceneto deka prou~uvaweto na istorijata na makedonskiot narod treba da se organizira vo NR Maksdonija, kade be{e osnovan Institutot za nacionalna istorija komu mu be{e otstapena celokupnata biblioteka i dokumentacija na ukinatiot Makedonski nau~en institut od Sofija.

Od ocenkite na obnoveniot MNI izneseni za OMO "Ilinden"-PIRIN vidlivo e deka taa organizacija se smeta za bezna~ajna i marginalna politi~ka organizacija na "bugarski separatisti". Toga{ se postavuva pra{aweto od kade toj strav edna takva marginalna organizacija da go zagrozi teritorijalniot integritet na R. Bugarija, pa da se donese akt za nejzino ukinuvawe?

Deka celta na "Otvorenoto pismo..." ne e samo OMO "Ilinden"-PIRIN, nitu samo Misirkov, tuku makedonskiot nacionalen identitet, dovolno ni go potvrduva ovoj citat: