ETNI^KA IDENTIFIKACIJA NA MAKEDONSKITE ISELENICI

Vo soglasnost so toa, sakame i ovoj pat da naglasime deka da se istra`uva i da se pi{uva za makedonskoto iseleni{tvo e mo{ne slo`ena i odgovorna zada~a. Bez ogled na tematikata, koja e predmet na iseleni~kite prou~uvawa, istra`uva~ot se sudruva so red seriozni problemi i te{kotii, koi proizleguvaat od celokupnata istorija na na{iot narod, a posebno na na{eto iseleni{tvo. Spored toa, na istra`uva~kiot proces mu prethodat nekolku va`ni momenti, koi pretpolagaat: prvo, seriozna teoretska podgotovka vo odnos na pojavata na iseleni{tvoto kako svetski proces; vtoro, odreduvawe na metodolo{kiot pristap na prou~uvaweto; treto, dobro poznavawe na istorijata na sopstveniot narod i ~etvrto, empiriski istra`uvawa, ~ija osnovna cel e dobro zapoznavawe na makedonskata etni~ka sredina vo soodvetnata zemja na seleweto. Vo mnogu slu~ai, tokmu od empiriskite istra`uvawa zavisi procesot na obrabotkata i analizata na materijalot. Toa posebno e va`no, bidej}i vo minatoto ne se vodela gri`a za sobirawe na arhivska gra|a, pred s#, vo samite iseleni~ki sredini.

Vo sekojdnevniot jazik na komunicirawe i vo iseleni~kata nau~na literatura postojat pove}e termini, vo koi se opfateni onie delovi na makedonskiot narod, koi{to `iveat nadvor od etni~kite prostori na na{ata tatkovina.

Najstariot termin e pe~albarstvo, odnosno gurbet. Etimolo{koto zna~ewe na zborot uka`uva na smislata i na te`inata na ovoj termin. Pe~albarstvoto e pojava od ekonomska priroda i prvobitno imalo privremen karakter, a so tekot na vremeto da preminuva vo postojan prestoj vo zemjata na pe~albareweto. Za toa pridonesuvala podobrenata materijalna sostojba, slobodnoto izrazuvawe na svojata nacionalna pripadnost i nejzinoto neguvawe, slobodna upotreba na maj~iniot makedonski jazik, neguvawe na kulturnite i verskite tradicii.

Terminot emigracija e od latinsko poteklo i ozna~uva iseluvawe od svojata tatkovina i naseluvawe vo druga zemja. Emigracijata nosi dve relacii: socijalna (iselenik) i politi~ka (begalec). Emigracijata po svojata priroda mo`e da bide vremenska i postojana.

Terminot dijaspora e od gr~ko poteklo, a kaj nas vo upotrsba e od ponovo vreme. Ovoj termin postepeno go probiva svojot pat vo sekojdnevnata komunikacija i vo literaturata, a osobeno vo politi~koto i novinarskoto izrazuvawe. Toj podrazbira: rasturenost. ra{trkanost, ra{trkana sostojba vo koja `iveat nekoi narodi vo svetot. Terminot dijaspora vo minatoto, glavno, asociral na Romite i na Evreite.

Vo {eesettite godini se pojavi terminot gastarbajter, koj e od germansko poteklo i ozna~uva rabotnik na privremena rabota vo stranstvo, so namera na vra}awe vo svojata tatkovina. Ovoj termin ve}e postepeno ja zagubil svojata smisla i upotreba.

Terminot iseleni{tvo e od makedonsko poteklo i se odnesuva na del od na{iot narod koj po pat na iseluvawe postojano se naselil vo druga zemja i prodol`uva tamu da raboti i da `ivee, so namera pove}e da ne se vrati vo svojata tatkovina. Smetame deka ovoj termin e najsoodveten za upotreba od dve pri~ini: prvo, toj e makedonski termin, odnosno odgovara na duhot na makedonskiot jazik i vtoro, ja odrazuva su{tinata na zaminuvaweto na lu|eto od na{ata tatkovina vo drugi zemji so postojan status.

Terminot makedonsko iseleni{tvo postepeno po~na da se stesnuva i na negovo mesto se pojavile novi opredelbi, kako {to se: makedonska zaednica, makedonska kolonija, Makedonci koi{to `iveat nadvor od etni~kite prostori na Makedonija, Makedonci od R. Makedonija, odnosno od drugite delovi na etni~ka Makedonija, potoa Makedonci koi se identifikuvaat celosno so makedonskite nacionalni, jazi~ni, kulturolo{ki, politi~ki i drugi vrednosti. Istovremeno vo upotreba se i takvi termini kako: Amerikanec, Kana|anec ili Avstralijanec so makedonsko poteklo, odnosno amerikanski, kanadski ili avstraliski Makedonec i sli~no. Poslednive opredelbi n# voveduvaat vo oblasta na etni~kata identifikacija na makedonskite iselenici vo prekuokeanskite zemji, kako isklu~itelno va`no pra{awe vo istra`uvawata na iseleni~kata problematika. Vo iseleni~kite prou~uvawa se izdvojuvaat dva termina vo opredelbata na etni~kata identifikacija, i toa samoidentifikacija i identifikacija od drugi.

Makedoncite vo prvite periodi na seleweto pove}e ja iska`uvale svojata lokalna pripadnost, otkolku nacionalnata. Toa ne e karakteristi~no samo za na{ite iselenici, tuku i za pripadnicite na drugite etni~ki grupi. Isto~noevropskite selani koi{to pristignuvale vo Amerika, naj~esto imale edinstveno lokalna, a vo najdobar slu~aj regionalna svest, taka {to najgolemiot del od niv nemale izgradena svest za nacionalna pripadnost.

Vo makedonskiot slu~aj vakvata sostojba e u{te pokomplicirana, me|u drugoto i kako rezultat na nepostoeweto na makedonska dr`ava do 1945 godina. Duri so pojavata na organizirana nadlokalna etni~ka grupa, zapo~nala da se sozdava nadlokalna vrska, vrska so narodot, a podocna i so dr`avata. Od presudno zna~ewe tuka e ulogata na etni~kite organizacii, koi gi zacvrstuvale lokalnite ili regionalnite vrski, preku sozdavawe na selski ili okoliski dru{tva, koi izniknuvale spontano i razvivale {iroka dejnost vo mnogu oblasti na `iveeweto. Iseleni~kite organizacii go gradele kaj iselenicite ~uvstvoto na vrska so svojot narod i tatkovina, so maj~iniot jazik, so nacionalnata kultura i sli~no.

Spored toa, makedonskoto iseleni{tvo go so~inuva grupa od lu|e koi bez ogled na zemjata na ra|aweto i stepenot na poznavaweto na makedonskiot jazik gi za~uvale korenite na makedonskoto poteklo. Toa zna~i deka po ra|awe mu pripa|aat na makedonskiot etnos so slednive nadvore{no izrazeni atributi: jazik, kultura, vera, narodni i nacionalni tradicii i poka`uvaat razbirawe i prifa}awe na makedonskite nacionalni interesi.

Makedonskoto iseleni{tvo vo sporedba so iseleni{tvoto od drugite zemji e pospecifi~na pojava. Negovata specifi~nost se dol`i na slednive faktori: prvo, pri~inite za napu{tawe na svojata tatkovina; vtoro, postoewe na pove}e zemji od koi se iseluvaat Makedoncite; treto, etni~koto organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo i ~etvrto, relacija: makedonska dr`ava - iseleni{tvo.

Pojavata na iseleni{tvoto, glavno, e od dve pri~ini: socijalna, pod koja podrazbirame barawe na mo`nosti za podobruvawe na materijalnata baza i politi~ka. Vo makedonskiot slu~aj politi~kite pri~ini dobivaat drugi dimenzii koi se svrzani so terorot i asimilacijata na vlastite vo onie zemji vo koi `iveele i `iveat Makedoncite, koi vrodile so soodvetni rezultati, vo korist na dr`avite koi ja sproveduvale takvata politika. Ovoj moment zazema va`no mesto vo procesite na iseluvaweto na Makedoncite od svoite rodni ogni{ta po podelbata na Makedonija, pa s# do dene{no vreme.

Vtorata specifi~nost vo pojavata na makedonskoto iseleni{tvo e povrzana so podelbata na Makedonija. S# do ovoj moment Makedoncite ja napu{tale svojata zemja, koja vo celina vleguvala vo sostavot na Turskata Imperija. Po nejzinata podelba tie se selat od trite sosedni dr`avi koi ja podelile Makedonija, a vo najnovo vreme od suverena i samostojna R. Makedonija. Seleweto na Makedoncite od pove}e zemji imalo dalekuse`ni negativni posledici, koi ja zasegnuvale nivnata etni~ka pripadnost i kompaktnost. Makedoncite pod vlijanie na asimilatorskite zafati vo navedenive zemji vo mnogu slu~ai svojata nacionalna pripadnost ja odreduvale vo soglasnost so zemjata od koja se selele. So formiraweto na makedonskata dr`ava po Vtorata svetska vojna i pojavata na makedonskite nacionalni organizacii i makedonskite crkovni op{tini, kaj pogolemiot del od tie iselenici, doa|a do izraz makedonskata nacionalna svest, a so toa i priklu~uvaweto kon tie organizacii.

Vrz osnova na takvata podvoenost na Makedoncite iselenici vo me|uvoeniot period, doa|a i do formirawe na soodvetni iseleni~ki organizacii, glavno, pod vlijanie na bugarskata i gr~kata propaganda, a podocna i jugoslovenskata od koi gi izdvojuvame najglavnite, i toa: Makedonska patrioti~eska organizacija, odnosno MPO, formirana vo Amerika vo 1922 godina, a postoi i denes, no so ograni~ena dejnost. Vo 1931 godina vo gradot Geri be{e formirana organizacijata Makedonski naroden sojuz. Makedonski naroden sovet e formiran vo SAD i Kanada, a podocna i vo Avstralija. Ovaa organizacija postoela do 1944 godina.

Vo 1948 godina e formirana organizacijata Panmakedoniki koja gi sobira Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Vo dene{no vreme nejzinoto vlijanie e s# pozabele`livo.