SIROMA[TIJATA - METOD ZA ODRODUVAWE

Patot od makedonskata granica do prvoto selo vo Mala Prespa, Dolno Gorenci e dolg nekolku kilometri. Ne e asfaltiran. Dvi`eweto na avtomobilite po nego e rizi~no, najdobro e da se odi pe{, kako {to naj~esto i praktikuvaat najbliskite `iteli, iako, glavno, na toa se prinudeni, ili so xip, i toa od postarite. Dva-tri kilometri zad Dolno Gorenci zavr{uva razoraniot kamenest pat i po~nuva kakov-takov asfalt. S# do Pustec kade {to povtorno se prekinuva i vo seloto se vleguva vo prav ili po kal i virovi voda, koga doa|aat do`dovite.

Vo zgradata, vo koja rabotat i osnovnoto u~ili{te i gimnazijata vo Pustec, duri sega se sproveduvaat `ici za struja. Monofazna. Kolku da trepka svetilka i, eventualno, odvreme-navreme da posviri radio.

Samo po nekolku kilometri, po sleguvaweto vo ramninskiot del, pejza`ot se menuva. Dobivate vpe~atok deka ste izlegle, nekade, od 18 vek. Vo na{iov, 21 vek, se vra}ate patuvaj}i kon Kor~a. Za triesetina minuti minuvate niz dve stoletija. Tolkava e razlikata vo razvojot me|u Mala Prespa i drugite delovi na Albanija.

Vo Pustec i selata okolu nego vo ovoj period, glavno, se ostanati decata i `enite. Ma`ite se rasfrlani niz Albanija i Makedonija. Po rabota. Sezonska. Vo mestoto kade {to se rodeni i kade {to `iveat so nivnite semejstva rabota nema. I `iveja~ka. A Makedonci mo`at da bidat samo vo mestata kade {to se rodeni, {tom mrdnat malku nastrana gi gubat i onie mali malcinski prava. Spored zakonite na albanskata dr`ava. Da ostanat vo rodnite ogni{ta zna~i da bidat i natamu najsiroma{ni vo Evropa. Da gi napu{tat, zna~i da se soglasat na tivko, no sigurno odnaroduvawe.

Ne mo`e da nema vrska me|u ovie dve pojavi. Tolku ubavo e smisleno u{te odamna, ve}e so decenii, a kolku dobro funkcionira se gleda u{te od onoj raskopan pat koga }e ja minete granicata. Ovaa perfidna politika na denacionalizacija dala odli~ni razultati: procentot na asimilirani Makedonci e prili~no visok. Sepak, ostanuvaat onie okolu Prespansko i Ohridsko Ezero i onie ponasever, vo Golo Brdo, kolku da go do~uvaat jazikot, tradiciite, posebnosta. No, i golem del od onie koi oti{le vo Tirana, po podobra, ili barem, po normalna `iveja~ka ne gi zaboravile tatkovite ogni{ta. Tokmu tie sega iniciraat povisoki formi na organizirawe na Makedoncite vo cela Albanija.

Kimet Fetahu e profesor na Rudarskiot fakultet na Univerzitetot vo Tirana. Spored negova procenka, denes vo Albanija `iveat okolu 120.000 Makedonci. To~nata brojka ne se znae, a nema ni da se doznae za{to vo popisot {to }e se sprovede idnata godina nema grafa za malcinstvata. Nie baravme, veli prof. Fetahu, pretsedatel na dru{tvoto "Mir", vo komisijata za popis da ima i na{ pretstavnik. Baraweto ni go odbija bez obrazlo`enie, kako {to ni go odbija i baraweto za posebna grafa za malcinstvata.

Vo Albanija ne e dozvoleno politi~ko organizirawe vrz nacionalna osnova. Toa bilo opasno za albanskata dr`ava, za razlika od makedonskata, za koja politi~koto organizirawe i dejstvuvawe na Albancite vrz nacionalni, nacionalisti~ki i nacional-{ovinisti~ki platformi e rabota za koja imaat razbirawe i Makedoncite i Zapadna Evropa, zaedno so SAD. Zatoa Makedoncite tamu se organiziraat vo dru{tva, forma koja ja dr`i na stroga distanca nivnata zalo`ba za kakva i da e inicijativa za individualni i malcinski prava, a posebno za politi~ki anga`man, za vlez vo Parlamentot i sl. Denes postojat tri takvi dru{tva - "Prespa", "Mir" i "Med". Nivnata aktivnost e skromna, prvo poradi malkute sredstva so koi raspolagaat i, vtoro, poradi rasitnetosta, poradi izoliranosta na akciite {to gi sproveduvaat. Zatoa sega najavuvaat formirawe koordinativno telo {to }e gi sinhronizira, }e gi usoglasuva, }e gi obedinuva na "dr`avno" nivo.

Eftim Mitrevski, pretsedatel na "Prespa", uka`uva na pregolemite maki {to gi pritiskaat Makedoncite vo Albanija. Dr`avata vo koja `iveat ne saka ili ne mo`e da im gi re{i, mati~nata, pak, de se interesira, de gi zaborava, se odnesuva incidentno. Pomo{ta vo u~ebnici i obleka za decata od Pustec i okolnite sela, {to vo petokot im ja vra~i ministerot Gale Galev, e pove}e od dobredojdena, ama na Makedoncite im treba ne{to mnogu pove}e: gri`a, redovna i postojana. Nalik na onaa koja ja praktikuva Albanija za svoite vo Makedonija, ili Grcija za Grcite vo Albanija.

Makedonija treba da vovede reciprocitet, da go bara od Albanija toa {to taa go pravi za Albancite. Nie ovde kontaktirame i so OBSE i so stranskite ambasadi, ama od toa zasega ima mala polza, smeta prof. Fetahu. Eve vaka - vo Makedonija Albancite }e mo`at i da studiraat na maj~in jazik, a vo Golo Brdo, kade {to ima 26 sela vo koi `iveat samo Makedonci i vo koi ima okolu 3.500 u~enici, nema u~ili{te na makedonski jazik! Go imalo od 1948 do 1952 godina. Vo izminatite, re~isi, 50 godini tamu se u~i samo na albanski.

Prof. Fetahu dodava deka tie ispratile Memorandum do pretsedatelot na dr`avata, do pretsedatelot na Sobranieto, na Vladata, vo koj gi evidentirale svoite barawa. Odgovor ne dobile, {to e voobi~aena praktika na albanskite politi~ari - spokojno da soslu{aat, a potoa vedna{ da zaboravat.

Vo albanskite glasila s# po~esto se objavuvaat tekstovi vo koi se negira postoeweto na makedonskata nacija. Bugarski emisari mnogu ~esto krstosuvaat po Golo Brdo. Nosat podaroci, razna pomo{, gi potkupuvaat lu|eto. Siroma{tijata e siroma{tija. Ni ponudija i nam, ovde, vo Pustec, ama gi odbivme, im ja vrativme pomo{ta. Nie sme Makedonci - i siroma{ni! - ni objasnuva Mir~evski.

Kombeto na "Prosvetno delo" i kamionot na "Teteks" vo petokot se parkiraa vo dvorot na gimnazijata vo Pustec. Qubopitnite deca i nivnite majki trpelivo ~ekaa da zavr{i razgovorot me|u ministerot Galev i negoviot doma}in, zamenik-ministerot za obrazovanie na Albanija, Andreja Marto. Dodeka ~ekavme toa da se slu~i, edna `ena na {eesetina godini, so sedumgodi{nata vnuka pred sebe ni re~e: "Sinko, za{ ne n# zemite vo Makedonija, ami mie sme Makedonci. Ovde nema za nas `iveja~ka, ni zamina vekot v temnica. Ama, za de~iwava, vidi kolku se raduvaat so tetratkite i vintijagite...". Nabrzo, povtorno se slu{na muzika - tri de~iwa, na tri stari, dotraeni instrumenti svirea makedonski pesni. Nekolku od niv fatija oro... Doa|aa ministrite. Krugot okolu kombeto i kamionot se zgolemi, se zgusna, xagorot stivna...