MAKEDONIJA "KRENA RACE" OD GORANCITE

Do raspa|aweto na porane{na SFRJ, naselenieto od Gora prirodno se upatuva{e na pazarite vo Makedonija (Tetovo i Gostivar) po patot s. Restelica (Kosovo) - s. Strezimir (Makedonija) preku Mavrovo, kako i od Brod preku Popova [apka vo Tetovo.

So raspadot na SFRJ i so proglasuvaweto na administrativnata granica me|u Makedonija i Srbija za me|udr`avna, prirodniot pat Restelica - Strezimir e zatvoren, a `itelite od oblasta Gora moraa da se upatat na grani~nite premini s. Blace (Makedonija) - General Jankovi~ (SRJ) i s. Vratnica (Makedonija) - Globo~ica (SRJ). Prakti~no, namesto patot od pet kilometri za vlez vo Makedonija, tie sega treba da pominat pat od 150 kilometri, preku oficijalnite grani~ni premini.

Vo periodot na agresijata na NATO vrz Sojuzna Republika Jugoslavija, ovaa oblast stana slepo crevo, a lu|eto koi `iveat vo nea se dovedeni vo krajno nezavidna egzistencijalna pozicija. Prekinati se vrskite so Makedonija i polo`bata na gorancite e vo krajno kriti~na sostojba.

I pokraj ustavnata obvrska na makedonskata dr`ava za gri`a za polo`bata i pravata na makedonskiot narod, koj `ivee nadvor od granicite na Makedonija, fakt e deka vo poslednite 50 godini instituciite na vlasta ne napravija ni{to za odr`uvawe na vrskite so ovie etni~ki Makedonci.

Inaku, vo Makedonija za poslednite 50 godini preseleni se i `iveat okolu 700 - 800 semejstva od Gora, prete`no majstori na svoite zanaeti (slatkari, burek~ii, trgovci). Na golem broj od niv, so raspa|aweto na porane{na SFRJ, s# u{te ne im e re{eno pra{aweto za dr`avjanstvo, prete`no na onie koi se rodeni vo Gora (koja denes prakti~no se nao|a vo druga dr`ava). Stanuva zbor za slu~ai, decata koi se rodeni vo Makedonija da imaat makedonsko dr`avjanstvo dobieno so nivnoto ra|awe, a nivnite roditeli, edniot ili dvajcata, toa pravo da ne mo`at da go imaat, bidej}i se rodeni vo Gora. Vakvite slu~ai se, pred s#, zaradi inertnosta na dr`avnata birokratija. Mati~nata dr`ava Makedonija od niv prakti~no krena race.

Nie permanentno gi pomagame so humanitarna pomo{. Minatata godina odnesovme 80 toni hrana vo sorabotka so Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka i makedonskiot Crven krst. Barame da se otvori grani~niot premin Strezimir so {to gorancite bi mo`ele mnogu pobrzo da dojdat vo Makedonija i so toa bi bile pobezbedni vo svoeto patuvawe, veli Ismail Bojda.

Vo Makedonija postojat Makedonci so islamska religija, no mora javnosta da znae deka ne smee da n# deli od tkivoto na Makedonija, zatoa {to nie sme avtohtoni Makedonci, veli Ismail Bojda pretsedatel na Republi~kata zaednica na kulturno-nau~nite manifestacii na Makedoncite muslimani. Nivni bra}a se Makedoncite hristijani, sabotjani, pirinci, egejci, vardarci, ~ie{to edno edinstveno ime im e Makedonci. Pritisocite vrz ovoj del od makedonskoto naselenie se sekoga{ od versko-politi~ka osnova. Takviot na~in na pritisoci poa|a od islamot, ~itaweto na molitvata na albanski vo xamiite, postojano so tendencii za albanizacija.

Vo periodot na 1993/94 godina se zatvori {koloto vo Ba~i{ta, zatoa {to na{ata Zaednica be{e bariera, a decata se prefrlija vo drugi u~ili{ta. Taka, vo period od sedum godini tamu ve}e se vr{i albanizacija, sli~ni da re~eme aktivnosti ima i vo skopskata torbe{ija, so zatvorawe na u~ili{teto vo Dolno Koli~ani i so avtobus decata se nosat vo u~ili{teto "Tefejus". Pritoa, dr`avata mese~no odvojuva po pet iljadi germanski marki za prevoz, objasnuva Bojda.

Vo Centar @upa se slu~i istoto so voveduvawe na turski jazik vo u~ili{tata. Toga{ po vtorpat vo dr`avava, prvpat vo Egejska Makedonija, se ispituva{e dali ovoj del od makedonskiot narod go zboruva makedonskiot jazik. Ekspertite zaklu~ija deka se zboruva na makedonski jazik, a problemot be{e staven vo miruvawe. Ne be{e re{eno ni so "da" ni so "ne".

So doa|aweto na Koalicijata za promeni i VMRO-DPMNE kako nacionalna partija, bevme porelaksirani zatoa {to mislevme deka problemite }e bidat re{eni. U{te pove}e {to Ministerstvoto za obrazovanie go zema VMRO-DPMNE, a ne DA koja pove}e e gra|anski orientirana, a ne nacionalno. Gospodinot Bajalxiev na 31 avgust 1999 godina so negov potpis dozvoli nastava na turski jazik vo Centar @upa. Nie toga{ ne go obvinuvavme premierot Georgievski, bidej}i toj ne be{e zapoznat, no jas kako Bojda sekoga{ }e se sprotivstavam na vakvite odluki bez razlika koja vlada e na vlast, zatoa {to nikoj nema pravo da go iskoristuva ovoj del od makedonskiot narod, zaradi nekoi partiski interesi, zatoa {to nie postoime i }e postoime. Nie nemame druga dr`ava, ovaa e na{a, objasnuva Bojda.

Albanskite partii kaj nas imaat edna programa - da si gi {titat albanskite interesi, a za `al, makedonskite partii postojano se napa|aat so razni epiteti: srbomani, bugarofili, komuwari i sli~no, dodava Ismail Bojda.

Gorancite se avtohtoni Makedonci so islamska veroispoved koi odli~no go zboruvaat svojot maj~in makedonski jazik, a ja naseluvaat oblasta Gora. Stanuva zbor za okolu 40.000 Makedonci koi `iveat vo 20 sela vo Kosovo (Restelica, Globo~ica, Kru{evo, Zli Potok, Brod, Ba~ka, Mlike, Vrani{ta, Or~u{a, Mal Krstec, Golem Krstec, Dikance, Quboi{te, Le{tane, Gorna Rade{a, Dolna Rade{a, Kukaqane, Gorna Rap~a, Dolna Rap~a, so op{tinski centar Draga{), 10 sela vo Albanija (O~ikqe, Zapot, Ko{ari{te, Paki{a, Orgosta, Cnoqevo, Ore{ek, Borje, Novo Selo, [i{tejec so op{tinski centar vo gradot Kuks) i dve sela vo Makedonija (Urvi~ i Jelovqane).

Sojuzot na Makedoncite so islamska religija vo svoite redovi ima ~lenovi od razli~ni partii, no site se sobrani za da gi {titat interesite na ovoj del od makedonskiot narod.

Nie partiskite kni{ki gi ostavame doma, veli Ismail Bojda. Na{eto mesto vo dr`avava si go najdovme vrz nacionalna, a ne vrz verska osnova.