BEZ KOMENTAR: Obra}awe na Grigor Velev do delegatite na 79. kongres na MPO

OVACII NA MPOVCI ZA "EDEN NAROD VO DVE DR@AVI"?!

  • Od prvi do ~etvrti septemvri, ovaa godina, vo Pitsburg (SAD) se odr`a 79-ot kongres na Makedonskata patrioti~eska organizacija.
  • Na ovoj Kongres, me|u drugite, zboruva{e i g.Grigor Velev, pretsedatel na Nau~niot centar za bugarska nacionalna strategija, ~ij govor be{e primen so voodu{evuvawe, burni rakopleskawa i ovacii od delegatite na MPO.
  • Na Kongresot na MPO prisustvuva{e i direktorot na Agencijata za iseleni{tvo od Makedonija, g. Martin Trenevski koj isto taka ima{e svoe izlagawe.
  • So ogled na ~estite napisi za MPO i kontroverziite {to vo posledno vreme se pletat okolu ovaa Makedonska patrioti~eska organizacija, vi go prenesuvame integralno govorot na Grigor Velev, koj, potencirame u{te edna{, predizvika burni rakopleskawa kaj delegatite na Kongresot.
  • Zemaj}i gi predvid stavovite vo govorot na g. Velev i ovaciite {to toj gi predizvikal kaj prisutnite od MPO, komentarot za toa vo koja nasoka odi polikata na ovaa "Makedonska" patrioti~eska organizacija, Vi go prepu{tame Vam

Po~ituvan gospodine pretsedatel na MPO, Kris Ivanov,

Po~ituvani ~lenovi na Centralniot komitet,

Nalo`eno mi e od pretsedatelot na Dr`avnata agencija za Bugarite vo stranstvo pri Ministerskiot sovet, g. prof. Plamen Pavlov, kako i od na{e ime (prisutnite bugarski delegati na Kongresot) da vi posakam uspe{en tek na va{iot Kongres. Od s# srce vi posakuvam mnogu zdravje, sili i tvore~ka energija za da ja prodol`ite va{ata visoka patriotska rabota za dobroto na na{ata nacija.

Vo izminative 79 godini, MPO i negovite voda~i uspe{no rabotea za obedinuvaweto na makedonskite Bugari, za za~uvuvawe na nivnata istoriska svest, nacionalnata tradicija i duhovnost.

Za `al, istoriskata sudbina na na{iot narod od dvete strani na Belasica i Ogra`den ne bila sekoga{ dobra. Ranite od na{eto raznebiteno etni~ko zemji{te s# u{te krvarat. I pokraj toa, pomnej}i go minatoto, na{iot narod ne gubel hrabrost i sekoga{ veruval vo svojata idnina. Sozdavaweto na Republika Makedonija be{e mo{ne zna~aen fakt vo na{ata najnova istorija. Toa na{iot narod go postavi pred novi predizvici. Za da ja za{titi novoformiranata dr`ava, bugarskata Vlada prva vo svetot ja prizna R. Makedonija. So toj ~in bea osueteni planovite na Srbija i Grcija za podelbata na Vardarska Makedonija i slednite na{i vladi pravea s#, spored nivnite mo`nosti, za zacvrstuvawe na nezavisnosta i suverenitetot na R. Makedonija.

I pokraj prijatelski podadenata raka od Bugarija, vo tekot na idnite nekolku godini, srbokomunistite i nivnata vlast vo R. Makedonija vodea sistematska, bezmislena i arogantna antibugarska kampawa. Tie gi obvinuvaa so site mo`ni zemni i vselenski grevovi bugarskata Vlada, bugarskata dr`ava i bugarskiot narod. Po doa|aweto na vlast na koalicionata Vlada na g. Qub~o Georgievski i Vladata na g. Ivan Kostov, odnosite me|u dvete dr`avi se normaliziraa. Izmislenite sporovi, prakti~no bea nadminati.

Potpi{ani se red zaemni spogodbi i dogovori, koi gi reguliraat odnosite me|u dvete dr`avi. Im se dade seriozen beleg na trgovskite i ekonomskite odnosi me|u R. Bugarija i R. Makedonija. Carinata za re~isi 90 otsto od stokite koi se predmet na trgovskata razmena, se namaleni do simboli~niot eden procent.

Potpi{ana e kulturna spogodba koja predviduva razmena na nau~nici, pisateli, umetnici, teatarski, muzi~ki i koreografski trupi. Se predviduva otvorawe na kulturni centri vo Skopje i vo Sofija. Vo blisko vreme pretstoi otvorawe na bugarska kni`arnica vo gradot Skopje.

Bugarskata Vlada, na Armijata na R. Makedonija & podari 97 tenkovi so kompletna boeva municija i 120 borbeni orudija - haubici. Pretstoi otstapuvawe na boevi patrolni ~amci za za{tita na granicata so Albanija vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Vo skoro vreme, oficeri od R. Makedonija }e se specijaliziraat vo bugarskata Voena akademija. Bugarskata i makedonskata Vlada uspe{no sorabotuvaat vo ramkite na Paktot za stabilnost na Balkanot, kako i pri realiziraweto na krupnite proekti finansirani od SAD i EU, gasovodot i magistrilata br. 8 od Burgas-Skopje-Duras.

Seto ova poka`uva deka me|u dvete dr`avi se razviva eden intenziven proces na ekonomska, voena, kulturna i politi~ka sorabotka.

Vo tekot na izminatite deset godini me|u narodot vo Vardarska Makedonija se vsaduva{e strav od Bugarija i s# {to e bugarsko. Vo tekot na poslednite dve godini toj strav postepeno is~eznuva. Toa doa|a od faktot deka denes vo bugarskite gimnazii i univerziteti u~at re~isi tri iljadi mom~iwa i devojki od R. Makedonija, koi so voshit ka`uvaat deka sme eden narod i deka govorime na eden ist maj~in jazik. Samo ovaa godina se kandidiraa nad 1.500 deca.

Osven toa, svedoci sme na eden isklu~itelno va`en politi~ki fenomen - iljadnici `iteli na R. Makedonija ja deklariraa oficijalno, pred bugarskite vlasti, svojata pripadnost kon bugarskata nacija i pobaraa bugarski paso{i i gra|anstvo. Spored na{ite pretpostavki do 2005 godina gra|anite na R. Makedonija so bugarski paso{i }e ja nadminat brojkata od 500.000 lu|e. Denes narodot na R. Makedonija, osloboden od terorot i demagogijata, povtorno sam, pred celiot svet go manifestira svoeto nacionalno samoopredeluvawe. Nekoga{ "patrijarhot" na bugarskata literatura, poetot Ivan Vazov, po povod obidite na Srbite i Grcite da go asimiliraat naselenieto vo Vardarska i Egejska Makedonija ka`uva{e: "Ne se gasi toa {to ne gasne" i "Krvta voda ne biduva".

Svedoci sme na diveeweto na dolgogodi{nite falsifikati na na{ata istorija i istoriskata vistina, nalo`eni so srpskiot diktat i teror, na zamena na na{iot nacionalen sistem od vrednosti so drug takov koj e izmislen.

Makedonizmot e ro`ba na srbokomunizmot. Vo bliska idnina, makedonizmot i komunizmot, kako fa{izmot i nacizmot, }e ostanat kako eden ta`en spomen od minatoto.

Po~ituvani dami i gospoda,

Doa|aat novi vremiwa. Idnoto vklu~uvawe na Bugarija i Makedonija vo Evropskata unija i NATO }e ja nadmine granicata koja go razdeluva na{iot narod. ]e se izgradi edno duhovno, ekonomsko ili politi~ko prostranstvo me|u na{ite dve dr`avi vo ramkite na obedineta Evropa. Na{iot narod, koj denes `ivee vo dve dr`avi, }e go najde svojot kopne`liv pat kon zaedni~koto obedinuvawe so narodite na Evropa i SAD.

Ja koristam ovaa prilika od prestojot na na{ata delegacija vo Pitsburg za da ja iska`am na{ata po~it kon narodot i Vladata na SAD za golemata moralna i ekonomska pomo{, koja & ja dava na Bugarija za realiziraweto na strukturnata reforma, kako i za prerasnuvaweto na Bugarija i Makedonija vo prvostepen faktor za stabilnosta i mirot na Balkanot.

Po~ituvani dami i gospoda,

Nie iskreno se raduvame deka MPO, vo tekot na dolgiot period na previrawa vo sudbinata na na{iot narod, sekoga{ ja za{tituvala ~istotata na na{ite nacionalni ideali i gi ostvaruvala zavetite na na{ite golemi voda~i, Goce Del~ev, Todor Aleksandrov i Ivan Mihajlov.

Da `ivee na{iot narod od R. Bugarija i R. Makedonija!

Da `ivee Makedonskata patrioti~eska organizacija.