BUGARSKI ISTORI^AR TVRDI DEKA ]E JA SNEMA MAKEDONSKATA NACIJA

Stanuva zbor za knigata "Desette lagi na makedonizmot" na Bo`idar Dimitrov, porane{en direktor na Bugarskiot nacionalen istoriski muzej, poznat na makedonskata javnost od pred nekolku godini, kako eden od avtorite na istoriskiot del na skandalozniot bugarski vodi~ za Ohrid.

Kako {to veli samiot avtor vo intervju za eden sofiski vesnik, knigata ja imal napi{ano na popularen jazik za da ja razberel i obi~niot ~ovek i imala golemi pretenzii - da im objasni na Makedoncite deka ne se toa {to se, deka se Bugari i da "doka`e" deka vo tezite za makedonizmot nemalo nitu gram vistina. Spored Dimitrov, deset makedonski akademici ne mo`ele da izdr`at diskusija so eden bugarski student na prva godina na istorija, za{to ne raspolagale so nikakvi dokumenti.

Tvrdej}i deka s# {to pi{uvale makedonskite istori~ari bilo laga, avtorot veli deka vistinata bila druga - makedonskata nacija, jazik i dr`ava bile proizvod na velikosrpskata dr`avna politi~ka misla od krajot na 19 i po~etokot na 20 vek. "Srpskite komunisti i nivnite naemnici vo Makedonija izlegoa poumni. Na kongres vo manastirot 'Prohor P~inski' vo Ju`na Srbija ja utvrdija makedonskata nacija, pismen jazik i dr`ava", pi{uva ovoj bugarski istori~ar, istovremeno izrazuvaj}i nade` deka so demokratijata pretstavata za makedonskata istorija }e se promenela, bidej}i, spored nego, lagite edna po edna }e se razobli~ele od slobodnite mediumi, od slobodno napi{anite nau~ni studii, monografii i knigi.

Avtorot prognozira deka makedonskata nacija seriozno }e se namalela demografski, bidej}i zna~itelen broj lu|e }e se vratele kon bugarskata narodnost, posebno so prisoedinuvaweto kon Evropa, koga pri samoopredeluvaweto }e bil likvidiran stravot od zaguba na rabota ili diskriminacija, ako nekoj vo Makedonija ka`el deka e Bugarin. "A toj del, {to }e ostane, }e treba da priznae (za sebe najmnogu) deka istorijata mu zapo~nuva 1944 godina", zaklu~uva bugarskiot istori~ar.

O~igledno e deka knigata e pora~ana so odredena propagandna cel. Samiot avtor podvlekuva deka taa e izdadena vo sorabotka so sofiskata VMRO, koja cvrsto stoi na branikot na bugar{tinata i predni~i vo negiraweto na s# {to e makedonsko.

Dimitrov vo knigata, spored nekoi negovi kriteriumi, poso~uva deset "lagi" na makedonskite istori~ari, za potoa da odgovori, prepovtoruvaj}i gi poznatite bugarski tezi. Toj poso~uva deka istoriskata VMRO ne bila makedonska organizacija, tuku bugarska; deka bra}ata Miladinovci bile bugarski prerodbenici, a Bugarite vo Vtorata svetska vojna vo Makedonija ne bile okupatori, tuku osloboditeli; deka Krste Misirkov bil neuspe{en agent na bugarskite tajni slu`bi, koj trebalo da bide infiltriran vo srbomanskite sredini.

Za da ja doka`e "vistinata", istori~arot Dimitrov, koj ~esto znae da ka`e deka bez fakti nema istorija, kako argumenti ne retko nudi prikazni i vicevi slu{nati vo kafeanite, dodeka prestojuval vo Makedonija, koi najdobro zboruvaat kolku seriozno treba da se sfati ovoj negov "istoriski" trud.

Na primer, podvlekuvaj}i deka vo Sofija Misirkov go smetale za ekcentri~na li~nost, pa poradi toa nikoj ne go prifa}al seriozno, toj raska`uva za nekakva negova sredba so dvajca poznati vojvodi na VMRO vo sofiska kafeana. Otkako Misirkov im ka`al deka saka da se penzionira, sakaj}i da se po{eguvaat so nego, mu rekle deka ministerot za prosveta na Bugarija }e mu dade penzija ako ja izede sopstvenata kniga "Za makedonckite raboti". Navodno, toga{ Misirkov istr~al doma i so eden primerok se vratil vo kafeanata i vo nivno prisustvo ja izel knigata. "Ete toa e Krste Misirkov. Eden neuspe{en (ne po negova vina) agent na bugarskoto razuznavawe, od po~etokot na 20-tiot vek, proglasen za Makedonec br. 1 na istiot toj vek", }e napi{e bugarskiot istori~ar izveduvaj}i go zaklu~okot od ovoj kafeanski "dokaz".

Sli~ni prikazni i "argumenti" nudi i za toa kako bugarskata vojska vo Makedonija bila pre~ekana. Vo 1941 godina `itelite od ohridskoto selo Velgo{ti ostanale bez jabolka, iako bile poznat ovo{tarski kraj. Sakaj}i da gi pre~ekaat Bugarite {to posve~eno tie gi ispokinale site gran~iwa na rascutenite jabolknici i gi poslale so niv nekolkute kilometri od patot Resen - Ohrid po koj pominuvala bugarskata vojska. Ili slu~ajot so nekoj vozrasen prilep~anec, koj presre}en {to gi gleda "osloboditelite" se frlil pred voeno vozilo na bugarskata vojska {to vleguvala vo gradot. Otkako vo posleden moment bil spasen, izvikal: "Za {to da `iveam pove}e. Ja do~ekav bugarskata armija. Drugo na ovoj svet ne posakuvav pove}e".

Ete, toa se nekoi od "argumentite" {to istori~arot Dimitrov gi nudi za da prognozira deka Makedoncite }e gi snemalo za{to tie otkako }e gi osoznaele svoite koreni }e se deklarirale kako Bugari. No, i tamu kade {to se obiduva da ponudi kakvi-takvi podatoci za lu|eto {to gi poznavaat istoriskite nastani se neseriozni. Taka, na primer, toj tvrdi deka Makedoncite denes so avtomobilite minuvale preku mostovite {to gi napravile Bugarite vo 1941 godina, se vozele po `elezni~kata pruga i gi {koluvale decata vo u~ili{tata izgradeni od buxetot na toga{nata bugarska dr`ava. Toj go tvrdi duri i toa deka bugarskata vojska vo 1944 godina ja oslobodila Makedonija od germanskite fa{isti, pri {to bile ubieni ili raneti 16.000 vojnici. Za makedonskite "partizanski ~eti~ki", kako {to gi narekuva partizanskite edinici, vo takvi akcii ednostavno nemalo mesto.

Vo knigata se nudat i neverojatni podatoci za poznatite nastani na skopskoto Kale, koga bila dadena naredba vojnicite da zaminat na front po, kako {to veli avtorot, "te~enieto na rekata Srem". Spored nego, toga{ so izmama vo Oficerskiot dom vo Skopje bile ubieni 70 du{i. Nad 900 du{i bile zatvoreni vo kasarnata na Skopskata tvrdina, kade navodno mnogumina bile ubieni ili umrele od zdobienite rani, od stud i glad. Spored nego, "srpskite komunisti i nivnite jani~ari" vo Makedonija, vo periodot od 1944 do 1990 godina, ubile me|u 4.500 i 20.000 lica, a okolu 120.000 bile frleni vo zatvori i logori. Laga do laga, vic do vic, prikazna do prikazna. Ednostavno, ~ovek ne mo`e da poveruva deka seto toa go napi{al istori~ar.

Ete toa se nekoi od "faktite" {to d-r Bo`idar Dimitrov & gi nudi na bugarskata i makedonskata javnost za da "voskresne vistinata vo Makedonija". Pravej}i reklama na svojata kniga, toj tvrdi deka stotici primeroci od nea ve}e legalno vlegle vo Makedonija i deka makedonski studenti i intelektualci vo Sofija masovno ja kupuvale.