IMETO NA UMOT

"...VIDETE ... MO@AM DA KA@AM..." deka e transparentno i privle~no koga Premierot javno gi obrazlo`uva principite i kriteriumite na svojata kadrovska politika. So toa bi trebalo da nema misterii i zatkulisni igri! Eventualno od igrite bi mo`ela da se praktikuva {ahovskata so pe{acite, lovcite, kowite... koi, iako edna{ izedeni, vedna{ se vra}aat vo slednata igra, {to ne e ~est slu~aj so figurite vo partiska ili dr`avni~ka igra.

Principot, obelodeni Premierot i lider, e sleden: .... sekoj vo VMRO-DPMNE {to dobil nekoja funkcija ... minister, zamenik-minister ili direktor ja dobil zatoa {to bil dobar partiski aktivist...".

Dotuka, ostavaj}i mnogu ne{ta nastrana, se re{avaat partiskite problemi. Otposle doa|aat na red dr`avnite. Tie se pojavuvaat vo neizvesnosta kolku vreme }e ja zadr`i funkcijata "dobriot partiski aktivist". Toa, objasnuva Premierot, "... zavisi kolku }e bideme zadovolni od negovata rabota.... od ona {to treba da bide rezultat na eden minister...". Toa sigurno im e jasno (ili im stanuva po pregoruvawe) na dobitnicite na visoki dr`avni funkcii. Na gra|anite ni potoa ne im e jasno. Ona, pak, {to ne im e jasno na dobitnicite (ili se prepravaat deka ne go razbrale) e deka odzemaweto na funkcijata sledi otkako "dobriot partiski kadar" se rasipal za foteljata i stanal "nedobar-neuspe{en-lo{" dr`aven. Skokotlivo vo toa e i nejasnosta koga bile preceneti, koga nedoceneti, potceneti, oceneti. Kruna na nejasnosta se pojavuva koga bez znaeno proklamirani kriteriumi, nedobrite smeneti dr`avni funkcioneri dobivaat novi funkcii! Tuka ve}e se gubi sekakva ambicija nekoj da bide "dobar" i dr`aven funkcioner!

SETA NASOBRANA NEJASNOST dovede do onie "deset dena" {to ja potresoa "na{ata dr`ava", a poradi masovnoto otpu{tawe ministri od funkcii/rabota. [to i kade so niv!? Na Zavod... ste~ajci!? Pritoa, najte{ko, u{te malku do solzi, mu bilo na liderot na partijata i pomalku na premierot na "na{ata dr`ava". No, odedna{ molsna duhot na promenite, prostrui pozitivnata premierska energija vo spasonosnoto re{enie: neka odat vo ambasadori. Nekoi vedna{, nekoi posle vedna{! No, najva`noto e {to e postignata nova reformska pobeda i daden dokaz deka "vnatre{nata - Revolucionerna.." od DPMNE ne si gi jade svoite deca.

RABOTITE MO@EBI BI STANALE POJASNI na konkreten primer ("...ednostavno..." kako ilustracija). Primerot se imenuva g. d-r Dimitar Dimitrov. Tipi~en e po toa {to prvo bil dobar partiski aktivist, potoa stanal nedobar minister, a potoa odnovo e vraten vo grafata "dobar" (em aktivist, em funkcioner). Netipi~en e za{to e nadvor od masovnata kvota otpu{teni vi{ok ministri. Nego otpu{taweto go strefi daleku pred sega{nite. Premierot ne ka`a zo{to toa mu se slu~ilo

...Ednostavno... go rekonstruira pri prvata rekonstrukcija na Vladata.

GRA\ANSTVOTO POMISLI DEKA Premierot pri o~i i u{i ne e slep i gluv, pa gi uva`i negoduvawata i protestite {to ministerot za kultura, d-r D. Dimitrov, zastapuva i {iri ~ista bugarska propaganda od site vremiwa, a so cel da go osvesti hristijanskoto naselenie na Makedonija za da si priznae deka ima bugarski nacionalni koreni! Vo toa ne gi {tede{e ni oficijalnata dr`avna funkcija ni dr`avnite (dano~nite) pari. Netrpelivite pobrzaa taa negova aktiva da ja nare~at "bugarizacija" {to za nego e neprifatlivo. Za{to toj e anga`iran na nau~noto osvestuvawe na makedonskite Bugari do 1944 godina, a Makedoncite ottoga{ do denes, da si se vratat vo bugarskite pregratki so ime i um, a otkade {to gi odvoile Grcite i Srbite! "Bugarizacijata" pak bi do{la sama po sebe, neseteno, ama vkoreneto... Kako star marksist, Dimitrov gi znae manite na revolucionernite i doblestite na evolucionite metodi i procesi. Opremen so toa zname, stana najgrlat minister-portparol na bugarskata kauza vo Makedonija i toa preku sferata na kulturata niz koja najsuptilno se vsaduvaat ideite. Najde, pottikna i ohrabri istomislenici i sodejci. Vlast i sredstva za toa mu bea obezbedeni. Po~na da odgleduva nov crv na nov nacionalen razdor. Se projavi kako vode~ki misloven revizionist ne samo na istorijata, tuku i na misleweto, ~uvstvata i ubeduvawata.

So takva apologetska uloga na bugarstvoto }e citira "nesoborliv" argument deka vo Makedonija "... bugarskoto nacionalno samosoznanie se zapazilo podobro otkolku vo samata Bugarija...". Ubeden li~no vo toa, }e po~ne da gi u~i Makedoncite da ne se sramat {to se Bugari. Pa, spored toa, so Bugarija nema {to da delime, ima samo da spodeluvame!

VO DUHOT NA TOA SPODELUVAWE propagandisti~koto konto na g. Dimitrov e mo{ne bogato. Stokmi so "ime i um" re~isi biblija na bugarizmot vo Makedonija so povik Makedoncite da se vratat tamu kade {to tvrdi deka bile. Negova ideja i pari~na potkrepa se izdanija koi pi{uvani pred stotina godini bezmalku kako da se pora~ka vo potkrepa na negovite teorii i idei. Izdejstvuva nedelnikot istomislenik da dobiva dr`avna izdr{ka, kako {to izdadenite knigi gi isfinansira von procedurata vo negovoto Ministerstvo. Ja depolitizira kulturata od makedonskite politi~ari za da ja popolni so bugarski. Postavi na va`ni dr`avni funkcii svoi istomislenici. Poka`a i uka`a kogo i kako treba da mrazat Makedoncite kako odmazda-kazna {to bile ottrgnati od Bugarite. Go raskrinka komunizmot kako krvnik-prodava~ na Makedonija, ja puzderosa NOB sose ASNOM, kako antibugarski i prosrpski potfati, im oddade priznanie na bugarskite fa{isti~ki okupatorski vojski kako osloboditeli i doka`uva deka vistinskata istorija na Makedonija, nastrana {to ne po~nuva so 1990 god., tuku od 1998 godina...

AKO E TO^NO DEKA visoki dr`avni funkcii dobivaat "dobri partiski aktivisti", slu~ajot so g. Dimitrov zna~i deka negovata probugarska propagandisti~ka aktiva ja ima(la) poddr{kata i od negovata VMRO-DPMNE partija, odnosno direktno od nejziniot lider i aktuelen premier. Zatoa stanalo mo`no potvrdeniot nositel na antimakedonskata propaganda samo kuso vreme po smenuvaweto od visoka dr`avna funkcija, da dobie nova; ambasador vo Ruskata Federacija. So toa se demantiraa naivnite veruvawa deka Dimitrov e smenet minister poradi negovata bugarska propaganda. Nemu samo mu e ovozmo`eno da ja prodol`i i vo druga zemja i toa ne koja i da e! Nastrana {to Rusija mo`e da se najde i vo malku delikatna diplomatska situacija: da ima dvajca ambasadori na "edin narod". No, za veruvawe e deka Dimitrov dobro }e se snajde: toj so godini e ambasador na bugarskata kauza vo najromanti~niot del od istorijata na Bugarija.

NAJNOVIOT POLITI^KI POTEG na premierot Georgievski i pretsedatelot Trajkovski }e vleze vo najnedovetnite (blago re~eno) ~ekori na nivnata politika i doma i vo stranstvo. "... Ednostavno..." zatoa {to ne e zabele`ano vo istorijata na diplomatijata nekoja zemja da ispratila ambasador vo koja i da e zemja ~ovek koj so ime, so umot i so konkretni akcii go osporuva nacionalniot identitet na svojot narod i raboti vo prilog na propagandata protiv sopstvenata zemja!

NA JAVNOSTA, I NE SAMO NA[A, & e ostaveno da se dosetuva kakvo vistinsko ime da mu se dade na toj um i na taa politika, koi go ispra}aat g. Dimitar Dimitrov za ambasador, znaej}i deka vo negoviot diplomatski kufer ve}e se spakuvani dokazi deka takanare~enite Makedonci nemaat ni ime ni um {tom se ottrgnale od bugarskite koreni. Taa javnost e svedok na otvoren, direkten antimakedonski ~in od makedonskata vlast. Za neveruvawe, no za neizbe`na konstatacija. Zatoa e dovedena vo prividna dilema: da go premol~i toj fakt ili da krene protesten javen glas. Ne e za nespomnuvawe deka glasnata javna odrednica na ovoj politi~ki antimakedonski poteg sodr`i vo sebe i strav i rizik da bide etiketirana so nebroeni zalepnici. "Ohrabruvaweto", sepak, da se govori go pottikna i eden razumen, realen i neophoden stav (izvle~en od dostoinstvoto na li~noto, no i kolektivno, iskustvo) na akad. d-r Milan \ur~inov, koga neodamna re~e i pora~a: "Nemame pravo da mol~ime".

Ako ispi{anive redovi se izbor na pravoto da ne se mol~i, so koe pravo mo`e da mu se odzeme pravoto na primer (pak samo kako ilustracija) na g. Vase Man~ev da mol~i! U{te pove}e {to toa pravo go ima legitimitetot na pratenik i toa od partijata na idniot ambasador. I g. Man~ev ima pravo da mol~i, dolgo ili kratko, za ova ili za ona i nikoj ne mo`e da mu go ospori toa, osven samiot toj. Ili drug primer (pak samo kako ilustracija): koj mo`e da go natera g. Paskal Gilevski da mol~i, za {to i da e, pa i za (ne)povredenata inteligencija? Mo`e i tret primer (i pak kako ilustracija): g. Quben Paunoski se poslu`i so dvete demokratski prava - da ne mol~i (koga ka`a deka sekoj ima pravo na li~no nacionalno ~uvstvuvawe, vklu~uvaj}i i nekoi od nasledenite slu`benici) i da premol~i (koga se o~ekuva{e da ka`e dali dr`avnata funkcija i slu`ba se li~na rabota). Trive ilustracii: da se izbere pravo na mol~ewe, pravo na nemol~ewe i pravo na mol~ewe-nemol~ewe poka`uvaat deka site tie vodat smetka kogo i kako }e (ne)zasegnat vo "na{ava dr`ava" koja poka`a deka dobro pameti koj zboruva koj mol~i.

I KOJZNAE OD KADE vo ova politi~ko-politikantsko-diplomatsko storenie se nametna i pravoto na (ne)mol~ewe. Verojatno ne slu~ajno, kako {to ne e slu~ajno ni bugarskata dimitrov{tina denes i vo Makedonija. Ako za nekogo toa e apsurd, neka ne brza da go otfrla kako takov. Golemi gre{ki, istoriski, se napraveni so lesnoto otfrlawe tokmu na apsurdite. Toj apsurd ne e vo iluzijata deka Makedonija mo`e da ss bugarizira. Toj se projavuva kako zlo seme od koe za'rtuvaat novi zlokobni razdori i podelbi kako pogubna predodnica na nacionalno obezli~uvawe i odroduvawe. So pottik od dr`avnata vlast.

PRED NEKOLKU GODINI eden osvesten Bugarin od Makedonija potr~a da gi u`iva blagodetite srede istokorenite vo Sofija. Zabrevtan da ja poka`e golata vistina za bugar{tinata vo Makedonija, eden den se pro{eta po sofiskite ulici ugul-gol. Bugarite mu go vidoa i obrazot i gazot, ama ostanaa zbuneti: ne raspoznaa {to mu e {to! Taman rabota sli~na scena da vidat i moskovjani, seedno {to po nivnite ulici }e {eta u{te eden osvesten makedonski Bugarin.