CRKVA: Makedonskata zaednica vo Avstralija NA VLADIKATA PETAR NE MU SE POTREBNI VERNICITE! Kire Cirevski, Sidnej
S o ogled na toa {to Sidnej ovaa godina e proglasen za olimpiski grad vo koj harmoni~no `iveat ne{to pove}e od 140 etni~ki zaednici, i vo ovaa 2000-ta godina od hristijanstvoto site tie se podgotvuvaat {to po reprezentativno da & se prestavat na avstraliskata i svetskata javnost. No, zagri`uva~ki e faktot deka vo Makedonskta zaednica s# u{te ni{to ne se slu~uva, osven sudskite procesi od strana na MPC lansirani preku vladikata Petar, kavgi, delbi, omalova`uvawa, i familijarni odroduvawa. Ovoj sidrom koj zapo~na so doa|aweto na vladikata Petar za nadle`en arhijerej na takanare~enata eparhija za Avstralija i Nov Zeland s# u{te prodol`uva i se {iri, dostignuvajki ja to~kata na najvisoka kulminacija i netrpenie vo site sferi na organiziraniot op{testven i semeen `ivot na na{iot ~ovek na ovie prostori.Golemata suma na sredstva koi gi deponiraat crkovnite op{tini vo kontata na advokatskite firmi se frleni vo nepovrat, mesto da se potro{at za formirawe na semakedonsko lobi i za poreprezentativno prika`uvawe na na{ata kultura, jazik i literatura. Samo so potro{enite sredstva od kasata na MPC "Sv. Petka" za advokatski i sudski tro{oci }e mo`evme vo strogiot centar na Sidnej da ja otvorime izlo`bata na ikoni od Makedonija, da napravime ednonedelno pretstavuvawe na Makedonija so literaturni ~itawa, izlo`bi, so filmski prestavi, teatar, folklor, da se pretstavat stopanskite kapaciteti na Makedonija so izlagawe na proizvodi od tatkovinata, a ne da gi polnime advokatskite konta. DEKRET ZA SOPSTVENOST No, po s# izgleda deka vo posledno vreme vo na{ata dr`ava se vodi nekoja nova politika kon dijasporata. Crkvata so dekret saka da obezbedi sopstvenost vrz site imoti koi na{iot ~ovek, delej}i od zalakot na svoite deca, gi izgradi crkovnite objekti, klupskite prostorii, detskite gradinki, sportski klubovi i dr. Makedonecot sam se organizira vo svoite dru{tva, asocijacii i crkovno-{kolski op{tini. Toa se prave{e za da se zadovolat potrebite na onie koi od kakvi bilo pri~ini se najdoa otkinati od steblata na sopstvenata tatkovina, i od pritisocite na onie koi i den-denes ne n# priznavaat i go negiraat na{eto postoewe i samobitnost, duri i na ovie dale~ni prostori. Se gradea crkvite za da ne se odi po tu|inskite, za da im se znaat grobovite na Makedoncite. Neka ka`at gospodata arhijerei kolku pomognale vo gradbata na makedonskite paravoslavni crkvi vo Avstralija (so isklu~ok na visokopreosve{tenite mitropoliti Kiril i Timotej, koi dale ispraven kurs), dodeka vladikata Petar saka s# ona {to e dosega napraveno da go uni{ti za da se izbri{at tragite na negovite prethodnici. Seto ona {to tie go blagoslovile i osvetile e sveto i besceneto za nas Makedoncite, a za vladikata Petar e ne~esno i obes~esteno. Makedoncite vo Avstralija izgradija crkva u{te vo vremeto koga vo Makedonija MPC ne be{e avtokefalna. Zarem toa e grev? Posetata na porane{niot minister Trenevski minatata godina na Avstralija, vnese nova nade` vo komuniciraweto me|u dijasporata i dr`avata. No, bidejki rabotite vo MPC se postaveni na sosema drug na~in (so koj se saka so dekret da se odzeme celokupniot dvi`en i nedvi`en imot od Makedonskata zaednica i da se prepi{e na eden vladika, vo kogo vernicite i narodot nemaat ni tronka doverba i respekt), ministerot be{e obvinet za nekakvo si me{awe vo rabotata na crkvata, iako toj dobronamerno apelira{e za da ne dojde do u{te pogolemo razedinuvawe vo Makedonskata zaednica na pettiot kontinent. Mo`ebi toa e pri~inata {to pretsedatelot Trajkovski za vreme na posetata na Sidnej nema da gi poseti makedonskite op{tini, pla{ej}i se od obvinenija i anatemi od vladikata. No, dokolku toa se slu~i zna~i deka i na g. Trajkovski ne mu se potrebni Makedoncite, kako na vladikata Petar vernicite! Na gospodinot vladika nekolkupati mu be{e ponudeno da se sedne i razgovara, da se saniraat problemite i da se zaprat sudskite procesi samo za da ne se tro{at sredstva po veter. No, protiv site onie koi se obidoa da pridonesat vo rasvetluvawe na nedorazbirawata be{e pokrenata sudska parnica. Sega e prinuden da sedne so posrednik i da pregovara so onie na koi im se zakanuva{e deka ke gi tu`i, dodeka ne im ja iscica krvta. Tokmu toj vladika, na dvapati go izla`a Parlamentot na Nov Ju`en Vels velej}i deka vo nivno ime (vo ime na Zaednicata) bara zakon za za{tita na imotite. No, se slu~i toa {to vladikata ne go o~ekuva{e, {to zna~i deka i Gospod Bog ne saka laga i Predlog-nacrtot na Zakonot, predlo`en vo Parlamentot od strana na vladikata (zad grbot na Zaednicata) be{e zapren vo Gorniot dom (Senatot) so obrazlo`enie deka treba da se iznajde zaedni~ko re{enie i soglasnost (me|u vladikata i Zaednicata) i deka Vladata ja interesira pove}e Zaednicata otkolku eden ~ovek, pa makar bil i vladika. ZATKULISNI RABOTI Zad grbot na Makedonskata zaednica se rabotat mnogu zatkulinski raboti, poddr`ani od strana na crkovni velikodostojnici i visoki dr`avni funkcioneri. Kako {to doznavame, poodamna, nekoj si gospodin Gapi~ dopatuval i formiral nekakov si Olimpiski komitet vo Sidnej, so luge koi potpolno se nepoznati vo Makedonskata zaednica. Krenaa golema vreva i sega nigde gi nema. Spored nivnite izjavi navodno napravile 10.000 maici za Olimpijadata. Organiziraa koncerti so interpretatori od Makedonija, no zaboravija deka imaat obvrska da gi do~ekaat sportistite koi dopatuvaa vo Sidnej. Odborot, formiran bez konsultacija na Zaednicata, koj treba{e da ja zeme seta gri`a vo organiziraweto, do~ekot i prestavuvaweto na na{ite sportisti e stram za Makedoncite i Makedonija. Zarem nekoj }e go smeta za grev toa ako domakin im be{e Makedonskata zaednica za da gi do~eka i gi udostoi na na~in kakov {to prilega. Zo{to na{ite sportisti da bidat izgubeni koga n# ima pove}e od polovina milion, i so okolu 200 makedonski dru{tva i asocijacii vo Sidnej i po{iroko. Zaednicata be{e kadarna da najde lu|e-biznismeni, koi mo`at da pomognat vo sekoj pogled. Nikoj ne gi znae sportistite ni kade se ni dali im treba nekakva pomo{. Kako }e se pretstavime na velelepniot stadion "Avstralija" koga Gr~kata zaednica ve}e upati protest za da ne im se dozvoli na na{ite sportisti na otvoraweto da izlezat so makedonskoto zname - tuku so olimpiskoto i pod referencata koja za na{incite ovde e ne prifatliva. Kade e Komitetot za da upati protest? Kade e Eparhijata na dedoto Petar da protestira, kako {to se prave{e vo vremeto na mitropolitot Timotej, za vreme na odr`uvaweto na t.n."Internacionalen kongres za makedonski studii" vo Melburn od 4-10 fevruari 1988 godina? Mnogu vreva sega se kreva vo makedonskite mediumi so nekakvo si navodno otcepuvawe na Makedonskata pravoslavna crkva vo Avstralija. Toa e samo za{tita od onie koi ja rasturaat MPC, ja rasprodavaat i vo krajna mera si dozvoluvaat protiv site onie koi imaat poinakvo mislewe pokraj sudskite porotni{tva da se presmetaat i fizi~ki. U^ENIKOT JOVAN Navistina sme zagri`eni za sostojbite na MPC vo Republika Makedonija. No, kakov u~itel - takov u~enik, velat postarite. Na{ata crkva koj znae {to u{te }e vidi i }e do~eka od nejzinite velikodostojnici. Navistina ~udni ne{ta, namesto delewe na nafora - {lakanica za sve{tenici na bogoslu`ba, spored pi{uvawata vo mediumite. Zo{to pi{tolxii gi ~uvaat vladicite i od kogo? Ovoj pusto{ ne & bil napraven na Svetata crkva ni vo petvekovnoto otomansko ropstvo. Zarem vo hristijanstvoto pova`ni se imotite i parite od verata Hristova? Zo{to so dekret sakaat da gi zemat imotite vo dijasporata i da gi rasprodavaat. Vo mediumite se {irat dezinformacii za nekakvi profiteri i biznis-kompanii. Gospoda, vladikata neka poso~i eden po ime i prezime koj profitiral, a ne da ja la`e seta makedonska javnost. Vladikata Petar se pojavuva na ovie prostori kako u~itel i pravi pusto{ so cel da mo`e s# da prigrabi od Zaednicata. No, za `al, nikoj ni{to ne prezema i se premol~uva na site negovi prestapki. Istoto se slu~uva i tamu, vo tatkovinata, so negoviot u~enik Jovan. Zarem tolku gospodata se oddadeni na Boga i so oru`je se sprotivstavuvaat na vernicite i vistinata? No, spored izve{taite od pi{anite mediumi, vo Republikata site onie koi zastanale na pragot od vistinata za nedoma}insko rabotewe se obvinuvaat, ekskomuniciraat i kaznuvaat. Zarem taka e zapi{ano vo Bo`joto slovo, koe bo`em go propovedaat gospodata Jovan i Petar. Mnogumina se svedoci za nivniot odnos za vreme na izborot na Poglavar na MPC, minatata godina. Zarem toj odnos mo`e da se tolerira vo edna apostolska crkva, kakva {to e makedonskata? Seto raznebituvawe na Makedonskata zaednica vo Avstralija e delo na MPC, re`irano preku vladikata Petar. No, ako ne be{e taka, SAS dosega }e se oglase{e i so negovo povlekuvawe od Avstralija }e se nadminea site nedorazbirawa i tokmu vo ovoj period, koga najpotrebno ni be{e edinstvoto vo Zaednicata }e mo`evme dostojno da se pretstavime pred {irokata svetska javnost deka postoime kako Makedonci so svoj jazik, literatura i kultura. |
|