Protojerej Naum Despotovski

"JAS REKOV, A GOSPOD NEKA NI GO BLAGOSLOVI SIOT MAKEDONSKI ROD"

Razgovaral: Zoran NIKOLOVSKI

  • 11 i toa najjakite crkovni op{tini vo Avstralija se priklonija kon MPC za Avstralija, a preostanatite s# u{te se pla{at od represii, no pove}eto od niv se podgotveni, vo najskoro vreme, toa da go storat
  • Nekoi od sve{tenicite podzaboravile deka treba da vr{at misionerska dejnost, a ne da izigruvaat sudii, advokati, porotnici, kadii, musokesexievci, oti od takvite na na{iot napaten narod mu e dojdeno preku glava
  • MPC e apostolska crkva formirana pred skoro 2000 godini i ovie pregovori ja naru{uvaat 2000- godi{na istorija

Protojerej Naum Despotovski, kako prvo bi sakale da Vi go ~estitame izborot za stare{ina na MPC za Avstralija, a voedno bi Ve zamolile da ni ka`ete za pri~inata na konstituiraweto i koja idnina ja o~ekuva istata?

DESPOTOVSKI: Najiskreno vi blagodarime za blagopo`elbite upateni od vas i od renomiraniot makedonski vesnik "Australian Macedonian Times" za postavuvaweto na mojata smirenost, kako stare{ina i pretsedatel na najvisokoto telo na Avstraliskata MPC.

A dojde, kako {to i doa|aat makite na rodilkata, no koga }e se rodi novoroden~eto, makite se zaboravaat i rodilkata se raduva na ro`bata.

Konstituiraweto dojde po iscrpuvaweto na site mo`ni na~ini za iznajduvawe na mir so seja~ite na omraza, ne samo vo edna, tuku vo site makedonski kolonii vo Avstralija. A, nejzinata idnina e postavena na mnogu tvrda osnova sprored site avstraliski normativi i koja meri so ist ar{in za svoite gra|ani, bez podmituvawa i nadvore{ni vlijanija i zaradi vakvata sigurnost, idninata na na{ata Sveta makedonska crkva na pravoslavniot makedonski narod vo Avstralija nema da ima kraj.

Za da se izbegnat imotno-pravnite konflikti so SAS na MPC i duhovnite vrski da ostanat bliski so majkata crkva, na mislewe sum deka site makedonski zadgrani~ni crkvi treba da se registriraat na ovoj na~in. [to mislite Vie za ovoj stav?

DESPOTOVSKI: Site va{i ~itateli toa go gledaat i poradi takviot stav na pravilno informirawe, va{iot nedelnik go ocenuvaat kako nedelnik koj ja {iri vistinata, a nas n# raduva faktot za za{tituvawe na novinarskata etika na pravilno informirawe, a ne blujanici bez najmala osnova i vistina. Vie ste poznava~i na vistinskata sostojba vo Avstralija, no n# ~udat napisite na nekojsi po~ituvani vo dr`avata, koi za Avstralija go znaat samo ona {to go u~ele po geografija, a za Makedonskata zaednica se samo potpi{uva~i na neprovereni nevistini, ru{ej}i ja op{tata novinarska etika.

A priznal toa nekoj ili ne, podobro denes otkolku utre, da gi postavime temelite na zdrava osnova i sekoj da si ja zapazi svojata granica i da imame so`ivot i evangelski }e bide: "Carevoto na Carot, Bo`joto na Boga", i pove}e sum od ubeden deka site zadgrani~ni crkvi }e go fatat istiov kurs, ako ne denes - utre.

A {to se odnesuva za imotot, toj mu pripa|a samo na onoj koj go stvoril. Mislej}i poinaku, se la`e{ samiot, a gi isku{uva{ i drugite koi te slu{aat. A, konfliktite {to poedinci gi napravile - koj im go dal toa pravo da go koristat imeto na SAS na MPC, da ja izmijat kalta {to site reki vo Makedonija ne bi ja izmile?

11 najgolemi crkovni op{tini re{ija da formiraat MPC za Avstralija. Dali o~ekuvate i preostanatite sedum op{tini da se priklu~at i da se stvori edinstvo vo Avstralija?

DESPOTOVSKI: Da, to~no e. 11 i toa najjakite crkovni op{tini vo Avstralija se priklonija kon MPC za Avstralija, a preostanatite s# u{te se pla{at od represii, no pove}eto od niv spored ona {to go vetija i raspolo`enieto na vernicite se podgotveni, vo najskoro vreme, toa da go storat, a koja ovcata e nadvor od drugite, volkot }e ja izede.

MANIPULACII SO JAVNOSTA

Mo`ete li da ni ka`ete kakov e Va{iot odnos so sve{tenstvoto od sedumte crkovni op{tini, koi se s# u{te pod direktna jurisdikcija na takanare~enata "Eparhija za Avstralija i Nov Zeland"?

DESPOTOVSKI: Jas sum sve{tenik vo Avstralija u{te od zarodi{ot na na{ata Crkva na avstraliskoto tlo. Pravno registrirana eparhija s# u{te nemame, a dodavkite "novozelandska" e samo za opravduvawe na ekskurziite {to se napraveni tamu, no seto toa za nekoj ne e va`no, va`no e da figurira pogolema titula. Sum do~ekal i ispratil mnogu sve{tenici od Makedonija i vo Makedonija. So site sme `iveele kako vistinski bra}a, i den-denes kontaktiram skoro so site. Mojot dom bil i nivni dom, ~esto sme se sre}avale da organizirame podobar so`ivot so svojata pastva po upatstvata na nadle`niot arhijerej, a povtorno dojdenive ne gi poznavam mnogu ubavo. Kvalitetni sve{tenici se, no nekoi od niv podzaboravile deka treba da vr{at misionerska dejnost, a ne da izigruvaat sudii, advokati, porotnici, kadii, musokesexievci, oti od takvite na na{iot napaten narod mu e dojdeno preku glava. A i da ve uveram, so takvite koi go sudat svojot vernik ne bi sakal da sme na ista linija. Zo{to Evangelieto n# u~i: "Nemoj da osuduva{, za da ne bide{ osuden". No, kolku po~ituvaat, tolku i }e gi po~ituvame!

[to mo`am da im pomognam! So site {to sum razgovaral, so ni{to ne se slo`uvaat so dedoto mitropolit, no koga }e go spomnat negovoto ime, srceto im skoka kako na gluv~e. No, nekoi ve}e re{ija da zgazat i na crvena linija, oti vo pra{awe e semejstvo, ne se `ivee samo od molitva, tuku i od motika. Ve uveruvame, nitu niv, nitu pak onie koi }e dojdat, narodot nema da gi ostavi na ulica, samo ako si go ispolnat zavetot {to go dale pred Gospod.

Vo izjavata dadena za "Dnevnik" na 22.8.2000 godina, vladikata Petar veli deka samo {est "op{tini-kompanii" prisustvuvale na sobranieto vo Melburn, no bidej}i jas li~no prisustvuvav na sobranieto kako novinar, vidov pretstavnici na devet crkovni op{tini, a mi bea poka`ani i pismata za poddr{ka od dve crkovni op{tini od Pert.

Ne mislete li deka ova e u{te edna manipulacija so brojki od strana na vladikata za javnosta vo Makedonija?

DESPOTOVSKI: Navistina, na bogoslovskite u~ili{ta ne e zastapen predmetot "matematika", no i najnepismeniot znae da odbroi do 18. Brojkata {to ja navedovte e to~na, a dedoto mitropolit neka dade objasnuvawe za javnosta vo Makedonija kako mo`el da progolta pet naedna{. I ne e prvpat da se manipulira so javnosta vo Makedonija, ova se slu~uva ve}e 4-5 godini, no da se nadevame na ponatamo{no podobro informirawe.

Vo edno na{e porane{no intervju so vladikata Petar, toj crkovnite op{tini vo Avstralija gi narekuva "profiterski" i "biznis-kompanii". Ve molime dajte ni komentar za ova.

DESPOTOVSKI: Toa {to dedoto vladika taka gi narekuva MPC za Avstralija }e treba da dade objasnuvawe pred Poreznata uprava i drugite pravni institucii. Za sekoj proneveren dolar, krivi~no se odgovara, a za pogre{no etiketirawe i davawe recept e u{te polo{o.

Jas ne znam zo{to mu se vrti vo pametot samo: biznis - dolari, biznis-kompanii. Slu~ajno da ne zaglavil vo nekojsi biznis, pa samo toa mu e na usta?

No, toa go znam, deka monasite zemaat zakletva vo siroma{tijata. O, Bo`e oprosti mi, ovoj e vladika, toj nikoga{ ne bil monah i ne znae {to e beda i nemawe. Ako nekoj potkradnuval i potkradnuva od crkvite, kako pritropot vo "Sv. Dimitrija", crkvata vo Solun, na{iot narod veli: "Gospod }e go osudi", no jas sum sve{tenik i znam deka samo sve{tenikot i pritropot se plateni, a onie {to potkradnuvaat mo`ebi go pravat so blagoslov i upatstvo od povisoka vlast.

Ako se kradelo, kako toga{ se napravile 18 velelepni crkvi pred negovoto doa|awe i nitu edna po nego. A, vo biznisot sekoj ima udel - neka imenuva barem eden od niv, ako ne imenuva, zo{to see laga i go buni narodot? I slepo pot~inetite po~naa da ne mu veruvaat.

Site crkvi gi izgradil siromaviot narod. Denes se toa bogati lu|e, no koga se gradea crkvite site bea novodojdeni i siroma{ni i nikoj nema pravo da si igra so nivnata ~est. Ako navistina mo`e, jas prv }e izgradam svoja crkva, no koi }e mi bidat vernici i koj toa }e mi go dozvoli.

VOLJATA NA NARODOT

Vo istata izjava dadena za vesnikot "Dnevnik", vladikata Petar naveduva deka nekolkute sve{tenici anga`irani vo MPCA prethodno bile ras~ineti. Tuka sigurno Ve vbrojuva i Vas. [to bi mo`ele da ni ka`ete za ova?

DESPOTOVSKI: Da ne me sfatite pogre{no, samofaleweto e 'r|a, no jas ne sum od tie, jas sum vo prava smisla vistinski misioner na MPC vo Avstralija polni 30 godini. Toa javno go istaknuvale site bla`enoupokoeni poglavari na MPC, po~nuvaj}i od svetiot dedo Dositej koj bil svet gostin na moeto pitomo semejstvo vo Avstralija, pa nadle`nite mitropoliti Kiril i Timotej, Negovoto Bla`enstvo dedo Stefan i posebno dedoto koj sega frla kal bez osnova; me istaknuval kako sve{tenik so visok moral i posebni kvaliteti i imal najgolema doverba vo moeto rabotewe. Jas se molam na Boga da ne ostapam od vistinskiot pat i ako do sega moeto semejstvo ne go izdignuvav od kadilnica, koga mi be{e najte{ko za univerzitetska naobrazba na moite deca, pokraj te{kata fizi~ka rabota, sepak - crkvata ne ja ostaviv.

Ako nekomu toa mu pre~i, neka bega. Jas sum ja gradel MPC vo Avstralija i nema barem edna vo koja ne sum u~estvuval vo gradeweto. A toa mo`at site da go potvrdat, site vo Avstralija me poznavaat i imaat dlabok respekt kon mojata malenkost. So nikoj ne sum se zameril, so isklu~ok na nekoj "pioneri na drugarot Tito".

U{te vo 1994 godina, koga nadle`en za Avstralija be{e arhiepiskopot Mihail, vladikata Petar preku telefonski razgovor me nazna~i mene da slu`am vo "Sv. Petka", paralelno so toga{niot parohiski sve{tenik Qup~o Dvojakovski. Vo 1998 godina, otkako narodot go razre{i Mitko Mitrev i go protera kako parohiski sve{tenik na "Sv. Petka", na negovo mesto se postavuva otec Klime Xeparovski. Vladikata Petar & nude{e na upravata da me nazna~i mene za parohiski sve{tenik, no rabotata ne be{e koj }e bide parohiski sve{tenik, tuku dali vladikata Petar nego }e go nazna~i. Potoa, Upravata me prifati mene kako parohiski sve{tenik na "Sv. Petka", no ne gi prifati usilbite na vladikata Petar za toj da pravi {to saka i kako saka so crkvata. Tokmu zaradi toa vladikata Petar zboruva za nekakvo ras~inuvawe zatoa {to ne mo`e da se soo~i so voljata na narodot, a ne zaradi moite kvaliteti kako sve{tenik i misioner. Mojata semejna ku}a otsekoga{ bila makedonski an, mala makedonska ambasada vo Avstralija i taka }e bide! Na dedoto mitropolit izgleda vakvite sve{tenici, ~esni i verni na Boga, ne mu se podobni, tuku onie koi sekojdnevno gi vle~kaat svoite vernici od koi leb jadat po avstralskite sudovi i gi doveduvaat do nerven slom za podocna da re~at: "Ete, kako Gospod go kazni". A Evangelieto n# u~i samo da blagoslovuvame, a ne da kolneme. Koj frla anatema - anatemata e na nego.

Dedoto mitropolit s# u{te se slu`i so nekoi zapla{uvawa so vampiri i dervi{i, no jas nema zo{to da se pla{am, oti ne sum bil pod negova jurisdikcija. I na{eto ras~inuvawe nema takov efekt kako {to e negovoto od SAS na MPC, na 14 juni 1990 godina. Pa, ne mo`e ras~inet da predlo`uva i ras~inuva drugi! Ni{to ne e ~udno, toj i poglavarot ne go priznava za vistinski poglavar. Ne e ~udno ni koga }e gi izgubi i site sudovi i Hrista da ne go priznava za Gospod. Ej, Gospode {to do~ekavme? [to rekol Emil Zola: "Kutrite nie ov~i~ki, ako n# napadne volkot,

}e se odbranime kako od polkot, no ako n# napadne ov~arot koj }e n# brani"?

"Kamenot koj go otfrlija yidarite stana kamen na temelot" (od Evangelieto).

Protojerej Naume, Ve molime nakratko da ni ka`ete kakvi bea sostojbite vo Avstralija pred doa|aweto na mitropolitot Petar vo 1995 godina.

DESPOTOVSKI: Pa videte, na{iot ~ovek od Makedonija dojde so `elba da spe~ali i pak da se vrati vo toplite pazuvi na makedonskata zemja. Taa `elba kaj site nas gori i ne zgasnuva. Avstralija e ubava i primamliva zemja, no i e mnogu daleku. Lu|eto sozdadoa semejstva, se vdomija, ma`ija, `enija, grobi{ta napravija i normalno svoja makedonska crkva kade }e se molat, a ne biznis-crkva. Dojdovme kako makedonski sve{tenici da im slu`ime, a ne da gi sudime. Dojdoa i vladici i so stotici buketi cve}e po aerodromite i crkvite gi pre~ekuvavme, a ne so bokseri i tepa~i. Toga{ dvornite mesta bea premali za site. A denes? Pra{ajte go dedoto vladika - pove}e popovi, otkolku vernici. Kade se vernicite - tamu e crkvata. A {to se odnesuva do bra}ata od porobenite delovi, tie doa|aa samo vo eden pravec. Ovde stanavme site isto, no i ovde tu|ata propaganda go `nee svojot plod.

I toga{ ima{e neednomislie, no nema{e sudovi kako denes, koi ja iscrpija na{ata zaednica vo Avstralija i ja vratija za 50 godini nanazad, ako se imaat predvid poseanite trwa me|u narodot.

Samo eden primer: koga Republika Makedonija ja dobi svojata samostojnost i pokraj protestite na Gr~kata zaednica, na demonstraciite vo Melburn vo eden den bea sobrani nad 76 iljadi Makedonci, vo Sidnej ni{to pomalku. A denes ne bi se sobrale ni 70 du{i vo poddr{ka na makedonskata dr`ava zaradi nejzinata nezainterisiranost za avstraliskiot crkoven problem. Makedonskiot [kolski odbor od Viktorija go ostavivme sam da se bori protiv nepravdata. Barem finansiski da mu pomognevme, no od kade? Milioni se frlaat po sudovite, a pari ne ostanuvaat da kupi{ stap za da se odbrani{ od ku~e. Zaradi isposnuvawe na crkovnite kasi, a i site kasi, a i kasite od site drugi makedonski asocijacii ako ne e zatvorena, }e se zatvori Katedrata za makedonski na univerzitetot Makvari vo Sidnej. No, toa ne e va`no, va`no e deka nekoj od crkovniot kler ima dobri odnosi so crkovniot kler na balkanskite sosedi. Ova e {to veli itrecot Selim Selimi - "mila mu majka".

"NIE SI OSTANUVAME MPC"

Po inicijaativa na mitropolitot Petar svikano e Eparhisko sobranie koe }e se odr`i vo Kvinbijan kade se povikani site crkovni op{tini od Avstralija. Kakov komentar bi dale Vie za ovaa negova inicijativa?

DESPOTOVSKI: Ni{to novo i ni{to ~udno. Nas toa i najmalu ne n# zasega za{to nema validnost, barem za nas, bidej}i 11 op{tini nema da mo`e da gi broi, a ako povikal nekojsi paralelni upravi, so niv }e mo`e da si gi izmie racete za sudskite tro{kovi. Pameten e dedoto mitropolit - prvin potpi{i, pa posle misli.

Toj, pred tri godini uspea da povika 17 sve{tenici od Avstralija pred Sinodot vo Skopje, na niven sopstven tro{ok, a sega za pretstojnoto Sobranie vo Kvinbijan mu e u{te polesno. Ako ne dojdat drugi delegati, ima poln kvorum samo od sve{tenici, kako i na dosega{nite, za ovie 4-5 godini. A mrdni, vedna{ prekomanda - zad granica. No nekoj itromanci predvreme i preku Zakonot zasekoga{ si go osiguraa prestojot vo Avstralija, pa }e si cicaat i od Crkvata i od socijalnoto, i taka - em dobar sve{tenik na nadle`niot arhijerej, em raboti mu zad grb. Site ovie }e gi nau~i kakvi bile i {to mu rabotele zad grb, no sega e ve}e docna.

Znaeme deka odredeni ~lenovi na SAS na MPC pregovaat za promena na imeto na MPC vo "Ohridska arhiepiskopija" bez konsultacii so narodot. Jas sum na mislewe deka ne treba da se pregovara, bidej}i MPC e apostolska crkva formirana pred 2000 godini. [to mislite Vie za ova?

DESPOTOVSKI: Gospodine urednik na AMT, Vie go dadovte i odgovorot vo va{eto pra{awe. Pa, na{ata MPC e apostolska crkva formirana pred skoro 2000 godini i ovie pregovori ja naru{uvaat

2000- godi{na istorija.

Nema mesto za pregovori i pazarewa ili kakvi bilo referendumi. Zo{to? Crkvata ne e predmet i moneta za potkusuruvawa, a me raduva faktot {to rekovte deka ~lenovi na SAS, a ne SAS kako celina.

Takvo scenario o~ekuvavme od odredeni ~lenovi, koi bile pitomci na novite kumovi. No, ako toa se slu~i, celiot makedonski narod, vnatre i nadvor, najostro }e se sprotivstavi, a nie si ostanuvame MPC.

Protojerej Naume, Vi blagodarime za Va{eto vreme i Vi po`eluvame uspe{na rabota kako stare{ina na MPCA.

DESPOTOVSKI: Povtorno Vi blagodaram za blagopo`elbite i vetuvam: najodgovornata zada~a koja mi e doverena, najsovesno }e ja izvr{uvam, zaedno so site agilni ~lenovi na ova najvisoko telo na Makedoncite vo Avstralija, koe }e raboti za ozakonuvawe na na{eto postoewe vo Avstralija, smiruvawe na site sudski procesi, voskresnuvawe na site zamreni makedonski asocijacii, zdru`uvawe na naprednata makedonska intelegencija, koja }e bide spomenik na site pozitivni aktivnosti, najbliska sorabotka i so`ivot so SAS na MPC i Republika Makedonija vo site sferi, kako i na pomiruvawe i zbli`uvawe na site Makedonci bez isklu~ok.

(Prezemeno od "Australian Macedonian Times")