SMK E PARLAMENT NA MAKEDONCITE OD CELIOT SVET

Te{ko be{e da se odlu~am za prifa}awe na kandidaturata, me|utoa, nezavisno od novosozdadenata situacija, odlu~iv da u~estvuvam do krajot na izbornata kampawa kako nezavisen kandidat za gradona~alnik na Op{tinata i na mojot roden grad Gevgelija ~ie `itelstvo i pokraj prestojot vo Skopje i nadvor od Makedonija vo poslednite godini, ne sum go promenil.

PETROV: Mojata programa e podelena vo dva dela. Prvo, ona {to mo`e gradona~alnikot i Sovetot na Op{tinata da go storat vrz osnova na realnite izvorni prihodi, so cel dimenzionirawe na proektite i programite {to mo`at da se izvr{at vo tekot na mandatot, i Vtoro, izgotvuvawe na Strategija za razvoj na Op{tina Gevgelija za narednite 20 godini so evidentirani i elaborirani razvojni proekti, kako nu`en i mo`en konsenzus pome|u gra|anite i politi~kite subjekti vo op{tina Gevgelija. Prioritet, se razbira, ima: izgotvuvaweto na Generalniot urbanisti~ki plan i detalnite urbanisti~ki planovi na Op{tinata i Gradot; itnata urbanizacija na site divogradbi so namaluvawe na nadomestocite za ureduvawe i koristewe na grade`noto zemji{te za 20-30 otsto so odlo`eno pla}awe na ~etiri ednakvi rati od po {est meseci; natamo{nata realizacija na ve}e zapo~natiot Lokalen ekolo{ki akcionen plan; donesuvaweto na Programa za borba protiv drogata; formirawe na Agencija za investiciona promocija na Gevgelija; donesuvawe na Programa za izgradba i odr`uvawe na javnite zeleni povr{ini, detskite igrali{ta, trotoarite i parkirali{tata; donesuvaweto na Programa za snabduvaweto so voda za piewe, sanitarni potrebi i za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini i drugo.

PETROV: Ova Sobranie na SMK se odr`a na 5 avgust 2000 godina vo hotelot "Aleksandar Palas" vo Skopje, a na nego prisustvuvaa okolu 160 pratenici od site delovi na Makedonija i od najgolemite makedonski etni~ki zaednici od SAD, Kanada, Evropa, Avstralija i Balkanot. Generalnoto Sobranie ima{e izvonredna organizacija, se odr`a vo izvonredni uslovi, a pokanite do site makedonski organizacii vo celiot svet bea isprateni u{te vo januari 2000 godina. Onie koi od opravdani pri~ini ne mo`ea da prisustvuvaat blagovremeno go najavija svoeto otsustvo. Salata kade se odr`a Generalnoto Sobranie ima{e kapacitet od 300 sedi{ta, no toa ne zna~i deka mora{e celosno da bide popolneta za nekomu da mu sozdademe vpe~atok deka na Generalnoto Sobranie prisustvuvale golem broj ~lenovi i simpatizeri na SMK. Prisustvuvaa dovolno i tolku kolku {to bea potrebni. Onie koi tolku mnogu se zagri`ija za brojot na prisutnite pratenici na SMK, treba da se zapra{aat zo{to ne se interesiraat za sodr`inata na dnevniot red i usvoenite rezolucii i odluki koi se od istorisko zna~ewe za za{titata i afirmacijata na makedonskiot identitet. A, toa e pobitno otkolku dali bile 160 ili 1.600 pratenici.

PETROV: Obedinuvaweto me|u SMK so sedi{te vo Makedonija i SMK so sedi{te vo [vajcarija e minato svr{eno vreme. Obvinuvawata na gospodinot Ralev vo "Dnevnik" se dnevna politika i ni{to pove}e. Ne zaslu`uvaat komentar.

No, za volja na vistinata, na 8 avgust 1997 godina vo Skopje, pretsedatelot na SMK so sedi{te vo RM, g. Todor Petrov i koordinatorot na SMK so sedi{te vo Konfederacijata [vajcarija, g. Vlado Ralev, potpi{aa zaedni~ka Izjava za obedinuvawe vo edinstven Svetski Makedonski Kongres.

Vo soglasnost so to~kata 14 od ovaa Izjava, spored koja{to "Izjavata vleguva vo sila so nejzinoto potpi{uvawe i usvojuvawe na Pettoto jubilejno Generalno Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres na 9 avgust 1997 godina vo Gostivar i na Generalnoto Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres so sedi{te vo @eneva, [vajcarija, za {to }e se razmenat instrumenti za ratifikacija", SMKso sedi{te vo Republika Makedonija ovaa Izjava ednoglasno ja ratifikuva{e na Pettoto jubilejno Generalno Sobranie odr`ano na 9 avgust 1997 godina vo Gostivar, Republika Makedonija, a SMK so sedi{te vo [vajcarija ovaa Izjava ednoglasno ja ratifikuva{e na sostanokot na trojcata ~elnici na @enevskiot Svetski Makedonski Kongres, g. Kal~o Magdeski, g. Mi{ko Vasovski i g. Vlado Ralev na 14 oktomvri 1997 godina vo Detroit, Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

Razmenata na odlukite za ratifikacija na Izjavata za obedinuvawe vo edinstven SMK e izvr{ena na sve~en na~in na 25 oktomvri 1997 godina vo Derendingen, [vajcarija, na sednica na Pretsedatelstvoto na SMK za Evropa i Sovetot na Zaednicata na makedonskite dru{tva vo [vajcarija.

So razmenata na odlukite za ratifikacija na Izjavata za obedinuvawe vo edinstven SMK e zavr{eno obedinuvaweto vo edinstven Svetski Makedonski Kongres, so {to formalno-pravno i istoriski e zatvoreno pra{aweto za postoeweto na dva Svetski Makedonski Kongresi.

Inaku, imeto na SMK e za{titeno vo Zavodot za industriska sopstvenost na Republika Makedonija, a taksite za steknuvawe i odr`uvawe na pravoto na `ig za prvite deset godini vo iznos od 43.000 denari i za tro{oci za objavuvawe na podatocite za priznaeno pravo na `ig vo slu`benoto glasilo na Zavodot za za{tita na industriskata sopstvenost na Makedonija vo iznos od 28.725 denari, ili vkupno 2.300 germanski marki gi plati samiot gospodin Ralev, za {to sme navistina blagodarni.

Gospodinot Ralev dobiva{e redovno pismeni informacii za aktivnostite na SMK na negoviot doma{en faks, me|utoa, samiot izjavi deka e razo~aran i od prethodnata i od sega{nata vlast za odnosot kon makedonskata emigracija vo svetot, deka diga race od s# i deka pove}e nema {to da napravi, a {to bi ja promenilo taa situacija. S# drugo sega i koga i da e, e samo {pekulacija i nema potreba da se komentira.

SMK e neformalen Svetski Parlament na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet. Nie ne oktroirame apsolutna vistina i ne ja monopolizirame istata.

PETROV: Izjavata na Mitropolitot Evropski gospodin Gorazd e nevistina ili gruba kleveta bez nikakva osnova, iska`ana na pamet, bez nikakvi argumenti. Od kade mu se tie informacii, ne mi e poznato. Za takvite tvrdewa g. Gorazd treba da ponudi pismeni dokazi, no ne }e mo`e nikoga{ da gi ponudi. Notorna laga e deka Todor Petrov mu se javil na gradona~alnikot od Elvangen deka ovaa godina MPC nema da go ~estvuva praznikot Sveti Kiril i Metodij, zaradi {to gradona~alnikot i ja dodelil crkvata vo Elvangen na Bugarskata pravoslavna crkva?! Naprotiv, do arhijerejskiot namesnik na Evropskata Eparhija na MPC, protojerej Mirko Pe{ovski, kako pretsedatel na SMK, dostaviv pismeno barawe vo koe go zamoliv da me informira za tekot na postapkata okolu podgotovkite za odbele`uvaweto na proslavata na 24 maj vo Elvangen 2000 godina i za eventualnite nedorazbirawa nastanati okolu toa.

Na 17 maj 2000 godina protojerej Mirko Pe{ovski me informira deka ovaa godina nema da se organizira ~estvuvaweto vo Elvangen, a za pri~inite me upati do Ambasadata na Makedonija vo Germanija.

Istiot den, po faks, mu se zablagodariv na protojerej Pe{ovski za javuvaweto od 17 maj 2000 godina i na iscrpnite informacii vo vrska so odbele`uvaweto na 24 maj - Denot na semakedonskite i seslovenski prosvetiteli Svetite solunski bra}a Kiril i Metodij i uka`av deka neodminlivo gorko e soznanieto deka tokmu vo 2000-ta godina od hristijanstvoto, edna blagorodna manifestacija, koja be{e sozdavana od golem broj Makedonci vo Germanija, vo Elvangen, na mestoto kade be{e zatvoren Sveti Metodij, godinava do`ivuva fijasko. Vo taa smisla SMK izrazi `alewe za otsustvoto na organiziranoto ~estvuvawe na Sveti Metodij vo Elvangen godinava. Za ova SMK isprati i soop{tenie do mediumite, zatoa {to Pettoto jubilejno Sobranie na Makedonskiot Kongres za Evropa odr`ano na 9 oktomvri 1999 godina vo Osnabrik, SR Germanija, donese Odluka za odbele`uvaweto i na~inot na formiraweto na Odborot za odbele`uvawe na 24 maj vo Elvangen. Site zbrki okolu proslavata na 24 maj vo Elvangen nastanaa koga vo 1999 godina vo organizacijata na proslavata se vme{a eks-ministerot Martin Treneski, prethodno pravej}i neuspe{en obid da gi rasturi site tri makedonski zaednici vo SR Germanija postavuvaj}i paralelni upravi. Smetkite za koristeweto na salata za proslavata vo 1999 godina koi treba{e da gi plati Ministerstvoto za iseleni{tvo ne bea plateni s# do krajot na 1999 godina zaradi {to gradona~alnikot na Elvangen bil revoltiran, a zgora na toa ne bila izvr{ena nitu rezervacijata na salata i denot za ~estvuvaweto na denot na makedonskite i seslovenskite prosvetiteli za 2000 godina.

Ako mo`e{e Premierot da go odbele`i 24 maj 1999 godina vo Rim zaedno so dr`avna delegacija na Bugarija, notorna glupost e deka toa eks-ministerot ne mo`el da go obezbedi vo Elvangen?! Me|utoa, li~no smetam deka stanuva zbor za namerna nea`urnost na eks-ministerot Treneski za Makedoncite celosno da se isfrlat od proslavata na Elvangen. A, imeno, da ostanat samo Bugarite. Zatoa izjavata na gospodin Gorazd e ~ista laga!

PETROV: Sekako deka vodi, no nesoodvetno i nekvalitetno. Za `al, takvo e "odgovornoto" lice koe rakovodi so toj organ na upravata. SMK predlo`i Zakon za Svetskiot Makedonski Kongres so koj pobara Sobranieto na RM da donese Zakon so koj od dr`avata }e se prenesat del od javnite ovlastuvawa za gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo svetot na SMK. So poslednite reformi vo Vladata, SMK ne ja prifati inicijativata za vozobnovuvawe na Ministerstvoto za iseleni{tvo, nitu na Maticata na iselenicite ~ij imot, sredstva, oprema i arhiva gi prezede Ministerstvoto za iseleni{tvo koe sega e ukinato, zatoa {to i nejzinata rabota za vreme na postoeweto ne be{e uredena so Zakon. SMK strate{ki e preokupiran so dolgoro~no re{avawe na edna mnogu va`na funkcija na makedonskata dr`ava: gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo site delovi na Makedonija i vo celiot svet. Po zasluga na eks-ministerot Treneski, SMK nema{e nikakva sorabotka so Ministerstvoto za iseleni{tvo. Taa praktika prodol`uva i vo vremeto na Agencijata za iseleni{tvo. Kakvi }e bidat nadle`nostite i vlijanieto na novoformiranata Agencija za iseleni{tvo, ostanuva da se vidi, me|utoa fakt e deka so stari i iscrpeni kadri ne se gradat novi odnosi i ne se vra}a izgubenata doverba kaj Makedoncite vo svetot.

PETROV: SMK ja ~uvstvuva za neprijatna vesta za odr`anoto konstitutivno sobranie za Avstralisko-makedonska pravoslavna crkva, no nejzinoto konstituirawe go smeta za epilog od krajna nu`da, zaradi dosega{nata nekompetentna dr`avna i crkovna politika za sostojbite vo Makedonskata etni~ka zaednica vo Avstralija, {to vnese razdor, kavgi, sudski procesi, omraza i raskol. Vo taa smisla za krajno neodgovorno se ocenuva i odnesuvaweto kon SMK, na ~ii predlozi, uka`uvawa i uslugi na dobra volja za poslednite deset godini i dr`avata i Crkvata ostanaa indiferentni.

SMK celosno gi otfrla kako neprifatlivi i za krajno {tetni metodite na ekskomunikacii, anatemi, sudski postapki, tu`bi i zakani so tu`bi, razre{uvawe na upravi izbrani na generalni sobranija na makedonskite pravoslavni op{tini, nazna~uvawe paralelni upravi, formirawe paralelni makedonski pravoslavni crkovni op{tini i drugi metodi na nadle`niot mitropolit, bidej}i istite doveduvaat do raznebituvawe i ekonomsko iscrpuvawe so sudski i advokatski tro{oci na Makedonskata etni~ka zaednica vo Avstralija i rasturawe na Makedonskata Pravoslavna Eparhija za Avstralija, so dalekuse`ni posledici po dostoinstvoto, integritetot i edinstvoto na Makedonskata etni~ka zaednica vo Avstralija, na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo Avstralija i na MPC voop{to.

SMK i natamu nudi arbitra`a so cel pomiruvawe me|u makedonskite pravoslavni op{tini vo Avstralija i Svetiot Arhierejski Sinod na MPC i obedinuvawe na makedonskite pravoslavni op{tini vo edna i edinstvena Makedonska Pravoslavna Eparhija za Avstralija. Vo soglasnost so toa, SMK javno go povikuva SAS na MPC da go prifati u~estvoto i konstituiraweto na Nacionalnata konferencija za pomiruvawe i obedinuvawe vo Makedonskata Pravoslavna Eparhija za Avstralija {to se odr`a na 19 juli 1998 godina vo Preston, Melburn, kako vremen oblik na posreduvawe me|u makedonskite pravoslavni op{tini vo Avstralija i SAS na MPC, zaradi nadminuvawe na nedorazbirawata okolu kanonskata i duhovnata jurisdikcija. Sekoe ignorirawe na predlog-re{enijata {to gi ponudi ovaa Nacionalna konferencija (na okolu 450 stranici) kako pojdovna osnova za postignuvawe trajno re{enie za sostojbite vo i statusot na makedonskite pravoslavni eparhii nadvor od teritorijata na Republika Makedonija, mo`e da dovede do u{te pogolem raskol koj }e se pro{iri ne samo vo Avstralija, tuku i vo Amerika, Evropa i Makedonija.

SMK u{te edna{ upatuva javno barawe za priem na negova delegacija kaj Arhiepiskopot i SAS na MPC, vo sekoe vreme i na sekoe mesto, za razmena na mislewa za re{enie na sostojbite vo Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija, a za dobroto na site!