INTERVJU: Goce Nanevski, skulptor - Strumi~ka kolonija

SOSTOJBATA NA DELOTO - DA ZNA^I SE

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Ja ~uvstvuvam potrebata za sveduvawe na umetni~koto delo na nivo na znak kako krucijalen moment vo zna~eweto na likovnoto delo. Nie, sakale ili ne, imame mnogu umetni~ki dela koi dali vedna{ po nastanuvaweto ili vo tekot na nivnoto `iveewe dobivaat edna semanti~ka te`ina koja e na vrvot od hierarhiskata postavenost na razli~nite nivoa na funkcionirawe na umetni~koto delo - Goce Nanevski

Trieset i osmata strumi~ka kolonija na koja{to u~estvo zedoa skulptori i slikari (koja zapo~na na prvi, a trae{e do dvaesetti avgust), godinava ima{e umetnici od Turcija, Bugarija, Italija, Francija, Danska, Portugalija, Polska, Jugoslavija i Makedonija. Vo trajno nasledstvo na ovaa Kolonija }e & ostanat po dve dela od u~esnicite {to }e bidat izlo`eni na 11 septemvri vo Umetni~kata galerija vo Strumica, a potoa skulpturite }e bidat postaveni vo Gradskiot park.

Eden od u~esnicite na ovogodi{nata Strumi~ka kolonija e i skulptorot od Skopje, Goce Nanevski.

Za Strumi~kata kolonija?

So Strumi~kata kolonija go zatvoram krugot na makedonski internacionalni kolonii koi davaat mo`nost za rabota na skulptura vo metal. Toa se prakti~no tri kolonii, zna~i, osven na kolonijata vo Strumica, u~estvuvav i na koloniite vo Prilep i Ki~evo.

Vakvite kolonii, koi ovozmo`uvaat rabota vo metal, se retki, bidej}i za nivna organizacija neophodni se pogolemi podgotovki. Vakva kolonija podrazbira prethodni uslovi, oprema, materijal {to site kolonii ne mo`e da si go dozvolat, zatoa {to organiziraweto na vakvo ne{to e pospecifi~no i poskapo.

SKULPTURA

Skulpturata?

Mojata skulptura e prodol`uvawe na toa {to go rabotam ve}e podolgo vreme. Rabotata na nea pretstavuva i istra`uvawe na ona {to jas go pravam - vertikala vo odnos na horizontala i obratno, seto toa napraveno vo minimalisti~ki konstruktiven skulpturalen duh. Se odlu~iv za rabota so metal, bidej}i toj mi nudi mo`nost najdobro da se izrazam. Toj e mojot medium vrz koj mo`e da se potpram i da go izvle~am najbliskoto, najdobroto od ona {to jas go sakam. Mnogumina smetaat deka metalot e laden. Sepak, skulpturata {to mene me interesira ne mo`e da se izvede nitu vo drvo, nitu vo kamen, nitu so koj bilo drug materijal. Zna~i, edinstveniot na~in za da go izrazam ona {to go razmisluvam e sozdavaweto vo metal.

SOZDAVAWE

Formata i bojata?

Mene me interesira formata. Me interesira silata, te`inata, volumenot, poto~no me interesira trodimenzionalnosta. Ova najdobro mo`am da go prika`am vo metal. Pritoa, bojata mi e vtorostepena. Moite skulpturi imaat edno bogatstvo na patina, na korozija na `elezoto. A so samoto toa, tie na nekoj na~in se oboeni. No, ne bukvalno, tuku ja nosat sopstvenata patina koja e dlaboko izlezena od jadroto na skulpturata i ne e nanesena so ~etka, tuku e srasnata so par~eto metal.

UMETNIKOT

Umetnikot za Makedonija i Makedonija za umetnikot?

Malkumina od likovnite umetnici vo Makedonija `iveat od umetnosta. Pogolemiot del od umetnicite se zanimavaat, rabotat i ne{to drugo, {to e blisko ili voop{to ne e povrzano so umetnosta. Zna~i, umetnikot od umetnosta, kaj nas, te{ko mo`e da `ivee. No, od druga strana, vo Makedonija se slu~uvaat dosta izlo`bi. Se postavuvaat izlo`bi na umetnici od stranstvo. I na{i umetnici ~esto odat nadvor od Makedonija {to, sepak, najmnogu zavisi od umetnikot, a ne od dr`avata. Makedonija ima potencijal, ovde ima knogu kvalitetni umetnici, a toa treba da mu se poka`e na svetot.

USPEH

Za mo}ta na {kolstvoto i upornosta i talentot na umetnikot?

Uspehot na sekoj ~ovek najmnogu zavisi od samiot nego. [kolstvoto e biten element, no ne i odlu~uva~ki za toa kolku nekoj }e uspee. Kolku i da e fleksibilno i mo}no {kolstvoto, toa nema mo} da go natera umetnikot da bide podobar vo ona {to go raboti, ako samiot ne vlo`i trud, `elba i interes. Fakt e deka mnogu umetnici vo svetot i denes i vo minatoto se samouki, {to uka`uva na faktot deka stepenot na obrazovanie ne e sekoga{ presudniot faktor za ekvivalentnosta kolku {to umetnikot e mo}en da se izrazi. Za toa kolku nekoj }e uspee vo tvoreweto, sozdavaweto, vlijae i kreativniot faktor, psiholo{kiot, emotivniot, mo}ta na percipirawe na ne{tata itn.

UMETNOST

[to e ona {to go saka{ vo umetnosta?

Moeto interesirawe e okupirano so problemite na sveduvawe na umetni~koto delo na univerzalnost i moeto recentno tvore{tvo e vlezeno vo edna bitka, vo koja pobedata }e donese edna sostojba vo koja deloto }e zna~i s#. Ne sakam da ka`am deka toa doprva treba da se otkriva, tuku deka vo toj pravec treba da se dvi`at razmisluvawata za zna~eweto na umetnosta. 

Sovremenata slika ili skulptura se kako kentaurot - pola materijal, pola zborovi. Zborovite se onoj energetski del koj pome|u drugoto e sposoben da preobrazi kakov bilo materijal (zraci, ja`e, senka, zemja) vo umetni~ki materijal.

Se pretpostavuvalo deka umetnosta stanuvaj}i s# poapstraktna bila svedena na toa da bide bez zborovi...od zbornikot "Plati~ki znak", tekstot "Umetnosta i zborovite" na Harold Rosenberg.

Goce Nanevski e roden na 4 maj 1974 godina, vo Skopje. Ima diplomirano na pedago{kiot oddel: otsek na vajarstvo na FLU vo klasata na prof. Vasil Vasilev, kaj kogo e na postdiplomski studii - vtora godina.