Spomen na Sv. ma~enik Fanurij i stradaweto na Sv. ma~enik Andrej Stratijat so 2.593 vojnici - ma~enici

"GOSPOD GI RU[I POMISLITE NA NEZNABO[CITE"

Pi{uva: axika @ivanka Filipovska

"Zborovite na ustata moja i pomislite na srceto moe neka bidat bogougodni pred Tebe, Gospodi, pomo{niku moj i izbavitelu moj"

"So silata Hristova, nastana slavna pobeda na Rimjanite nad Persijcite"

Mladiot ma~enik Sv. Fanurij `iveel bogougodno do posledniot mig od `ivotot, so pomislite na srceto svoe vo Boga:

"Zborovite na ustata moja i pomislite na srceto moe neka bidat bogougodni pred Tebe, Gospodi, pomo{niku moj i izbavitelu moj" (Ps.sv. car David).

Svetata Crkva go proslavuva na 27 avgust/ 9 septemvri, a najmnogu se slavi vo Makedonija, Misir, Rodos i na ostrovot Krit. Vo XIV-vek, pri iskopuvawe okolu gradskite yidovi bil pronajden stariot hram i prekrasna ikona, na koja bil pretstaven Sv. Fanurij kako mlad vojnik "mnogu stradalen za Hristos". Vo ednata raka dr`el krst, a vo drugata-zapalena sve}a. Toga{ Mitropolitot Nil od Rodos (1355 - 1369) go obnovil hramot na Svetitelot. Vo nego ja postavil ikonata na Sv. Fanurij za lu|eto da mu se poklonuvaat i da mu oddavaat po~it. Mitropolitot napi{al i posebna bogoslu`ba za Svetitelot. Vo Misir postoi predanie deka "negovata majka bila te{ka gre{nica, koja ni toj ne mo`el da ja popravi" (m. Tadej, 84). Toj ~estopati go molel Boga za nejzino spasenie. Sveti ma~enik Fanurij nastradal zaradi verata vo Hrista. Bil kamenuvan od strana na naznabo{cite. Umiral ta`en so o~ite podignati kon neboto. Od negovite o~i te~ele potoci od solzi, za{to negovata majka ne ja zapazila Bo`jata zapoved.

HRISTOVITE VOJNICI

Do`ivuvaj}i najgolemi bolki, krvarej}i od udarite na ostrite i te{ki kamewa, so razgoreno srce, ja vozdignal du{ata kon Gospoda i od dnoto na srceto povikal kon Boga: "Zaradi ovie moi maki za Tebe pomogni im Gospodi na site onie koi }e ti se molat za spasenieto na Fanurievata gre{na majka" (m. Tadij, 84). Hristijanite vo Misir go molat Boga so molitvata: "Spasi ja gospodi majkata na Sv. Fanurij i pomogni mi mene gre{niot".

Denovive celiot hristijanski svet go slavi stradaweto na Sv. ma~. Andrej Stratilat so 2.593 vojnici-ma~enici. Sveti Andrej Stratilat e roden vo Sirija. Bil oficer-tribun vo rimskata vojska, za vreme na hristoborniot car Maksimilijan Galerij. Vojvodata Antioh, idolopoklonik, dobil od carot vlast za da gi ubiva hristijanite. Toga{, odedna{ persiskata vojska trgnala vo vojna protiv Sirija. Vojvodata Antioh se ispla{il. Znael deka najgolem i najhrabar junak vo rimskata vojska e Andrej. Antioh go povikal hrabriot tribun, mu dal visok ~in, go unapredil vo stratilat-vrhoven komandant nad vojskovoditelite i mu naredil da trgne vo vojna protiv neprijatelot. Andrej od mnogubrojnite vojnici, gi izbral samo najdobrite. Za `al, site negovi vojnici bile idolopoklonici. Sv. Andrej bil potaen hristijanin, no ne bil krsten. Svetitelot pred bitkata im rekol na vojnicite deka gi o~ekuva sigurna pobeda, ako go povikaat na pomo{ vistinskiot Bog. Site vojnici go povikale na pomo{ imeto na Gospod Isus Hristos i jurnale kon neprijatelot. "So silata Hristova, nastana slavna pobeda na Rimjanite nad Persijcite" (prof. J.Popovi}). Site Andreevi vojnici poveruvaa vo Hrista i toj, zaedno so svoite vojnici, kako pobednik se vratil vo Antiohija. No, nekoi lu|e, od zavist, go obvinile Andrej kako hristijanin. Hrabriot Svetitel, stoej}i vo bezbo`nata sudnica, pred Antioh, so gromoglasno, "neustra{ivo izjavi deka Hristos e vistinski Bog i deka toj e negov sluga".

MA^ENI^KA SMRT

Sveti Andrej go ma~ele na `elezen v`e{ten krevet, a negovite vojnici gi prikovale na drveni krstovidni napravi, no tie hrabro gi izdr`ale bolkite za Hrista. Potoa gi frlile vo temnica. Namesnikot Antioh so pismo go izvestil rimskiot car deka Andrej i negovite vojnici se hristijani.

Carot mu naredil da gi oslobodi od zatvorot, da ne mislat lu|eto deka se ubieni zaradi verata vo Hrista (zaradi golemiot ugled na Andrej), no da bara druga pri~ina i da gi ubie. No, kako {to pi{uva prorokot car David: "Gospod gi ru{i pomislite na neznabo{cite, gi spre~uva namerite nivni...". Bog preku otkrovenie mu ja otkri na Andrej, podlata carska namera. Hrabriot Hristov vojnik vedna{ zel so sebe 2.593 vojnici i zaminal za kilikiskiot grad Tars. Go zamolil Tarskiot episkop Petar i episkopot na gradot Vereja - Nona: "Nad nego i negovite vojnici bez odlo`uvawe da se izvr{i sveto kr{tevawe" (@itie). Episkopite vedna{ gi krstile Andreevite vojnici, zaedno so Andrej. Otkako gi krstile, zaminale vo Taksanit, a potoa vo gorata Tavros. Andrej od svoe ime i od imeto na sv. vojnici mu blagodari na Boga: "[to ni dade da go do`iveeme ovoj ~as, vo koj }e dobieme del so site svetii koi postradale za nego". Namesnikot na Kilikija, Selevk, na 19-ti avgust po star kalendar (nedela, vo 8 ~asot), stignal so vooru`ena vojska i so me~ gi posekol Andrej i negovite 2.593 vojnici. Bog, svoite verni i hrabri vojnici, gi udostoil so vistinska i ve~na svetlina.