HRISTIJANSKOTO MILOSRDIE

Vo slovoto Hristovo sekoj hristijanin go nao|a izvorot na svoeto odnesuvawe. Spored toa, sekoj koj go izbral patot na smernosta, skromnosta i dobrinata treba spored niv i da `ivee, za razlika od onie koi go izbrale sprotivniot princip na odnesuvawe. Konzistentnosta pome|u li~nite ubeduvawa i na~inot na odnesuvawata e neophodna, kako elementaren uslov na eti~ki ispravno `iveewe. Me|utoa, mnogu ne{ta se po`elni i normalni, no samo {to stvarnosta i `iveeweto ne se takvi.

Podolgo vreme mediumite vo dr`avava pi{uvaat za rabotata na humanitarnata fondacija "Blagovestie". Nejzin osnova~ i pretsedatel e gospo|a Sne`ana Georgievska koja, me|u drugite ne{ta, e sopruga na premierot Qub~o Georgievski. Namerata na ovaa humanitarna fondacija, kako i na koja bilo druga humanitarna organizacija, e da se pravi dobro - da im se pomogne na bednite i napu{tenite, na onie koi bez svoja vina ostanale bez qubov, vnimanie i toplina vo ovoj svet. Seto toa bi trebalo da bide (i e!) vo soglasnost so hristijanskata karitas, so qubovta kon svoite bli`ni i kon site ~eda bo`ji. No, kako {to vo `ivotot ~esto biduva, mnogumina vo dobrite nameri ne gledaat sekoga{ dobri nameri. Lu|eto, mo`ebi i spored svojata priroda, se skepti~ni su{testva i vo s# gledaat so odredena doza na pretpazlivost. Tamu kade {to bi trebalo da bide belo, tie gledaat crno, a tamu kade {to bi trebalo da bide crno, tie gledaat belo. Mo`ebi e toa normalno, bidej}i koga rabotite bi se primale zdravo za gotovo (zna~i, takvi kakvi {to nekomu mu se ~inat, ili kakvi {to nekoi bi sakale da gi prika`at), ne bi imalo napredok, nitu ne{tata bi mo`ele na kakov i da bilo na~in da se dovedat vo pra{awe i so toa da se izmenat. Vo ovaa smisla, se ~ini deka somnenieto e edna od su{testvenite odliki na ~ove~koto su{testvo, kako i na negoviot progres voop{to. Od ova, od ova naglaseno somnenie, osobeno ne se imuni novinarite, koi sekoga{ i vo s# bi sakale da vidat ne{to pove}e od vidlivoto i deklariranoto. Na toj na~in, tie mo`at da dovedat do nesakani situacii, koi predizvikuvaat ~uvstvo na bolka, razo~aranost i taga kaj onie koi se predmet na nivnoto novinarsko interesirawe, kako i na onie na koi se odnesuvaat nivnite pi{uvawa.

Ova, samo pred nekoj den, dojde do izraz na pres-konferencijata {to ja odr`a gospo|ata Sne`ana Georgievska, soprugata, kako {to ve}e be{e re~eno, na premierot Qub~o Georgievski. Imeno, kako {to rekov pogore, podolgo vreme mediumite vo Republika Makedonija pod svoja lupa ja stavaat rabotata na humanitarnata fondacija "Blagovestie", kako i na~inot na nejzinoto finansirawe. Nekoi novinari (me|utoa, ne samo i novinari) smetaat deka zad nejzinata deklarirano humanitarna priroda se krijat sosema poinakvi raboti - po~nuvaj}i od perewe pari, pa s# do politi~ki reket, vo koj na ve{t na~in se koristi pozicijata {to nekoj (vo ovoj slu~aj, soprugata na Premierot) ja ima vo op{testvoto. Sakaj}i da gi demantira ovie mislewa, gospo|ata Georgievska svika pres-konferencija na koja gi iznese svoite stavovi za ovie s# po~esti glasovi.

Me|u drugoto, taa za "Utrinski vesnik" (od 19-20 avgust 2000, str. 7) izjavi: "Fakt e deka sum sopruga na Premierot. No, soprugata na premierot na Republika Makedonija ne zela ni{to novo od ona {to go ima vo zapadnite zemji kade {to pretsedateli i osnova~i na dobrotvorni organizacii se soprugite na izvesni zna~ajni li~nosti... Prisustvoto vo vlasta mo`e da se upotrebuva i da se zloupotrebuva. Jas ja upotrebuvam vlasta za da pomognam kolku {to mo`am". Od ovaa izjava na gospo|a Georgievska mo`at da se izdvojat barem slednive stavovi: prvo, vo svoeto odnesuvawe taa postapuva sli~no kako i soprugite na zna~ajnite li~nosti od Zapad; vtoro, taa smeta deka e prisutna vo vlasta; i treto, prisustvoto vo vlasta go koristi za da im pomogne na drugite. Za `al, site nejzini tri stavovi se neotporni, duri i na edna elementarna kriti~ka analiza. Prvo, gospo|ata Georgievska smeta deka kako nea (ili, mo`ebi, taa kako niv?) se odnesuvaat pove}eto soprugi na zna~ajni li~nosti na Zapad. Mo`ebi e taka, no postojat dve va`ni razliki, koi onevozmo`uvaat da se vospostavuvaat na vaka lesen na~in sporedbi pome|u praktikata na Zapad i onaa vo Makedonija. Prvo, pove}eto osnova~i na humanitarni organizacii vlo`uvaat, pred s#, sopstveni sredstva, a duri potoa baraat drugi donatori. Vtoro, praktikata da se bide vo uloga na golem humanist na Zapad se javuva otkako se re{eni vitalnite problemi od op{testveniot i dr`aven `ivot. Vo sprotivno, da se paradira so tu|i pari vo uslovi koga vo Republika Makedonija ne se re{eni osnovnite op{testveni i dr`avni pra{awa, po~nuva da nalikuva na nekriti~ko pomodarstvo - odnosno, na gol imitat. Ednostavno, Makedonija e daleku od toa vo nea da se praktikuva funkcijata nalik na britanska kralica ili princeza.

Ponatamu, smetaj}i deka e vo vlasta i deka toa prisustvo go koristi za humani celi, gospo|ata Georgievska pravi osnoven previd. To~no e nejzinoto tvrdewe deka e sopruga na Premierot. No, od toj fakt na nikakov na~in ne sledi deka i taa e vo vlasta, bidej}i edno e da se bide sopruga na Premierot ({to pretstavuva bra~en status), a ne{to sosema drugo e da se bide premier, ne{to {to nesomneno ima politi~ki status i pretstavuva del od vlasta. Ako ne se pravi ovaa razlika, toga{ mojata sopruga mo`e sosema slobodno da tvrdi deka i taa e del od Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", samo zatoa {to sum negov profesor. Ili, {to e isto, toa e kako nekoja li~nost da tvrdi deka e vo sportot samo zatoa {to nejziniot soprug e sportist. Ova ne se samo duhoviti zabele{ki, bidej}i so niv sakam da uka`am deka nekoi vo Republika Makedonija ne pravat jasna razlika me|u privatniot i javniot status. Ovoj previd e opasen, bidej}i mo`e da odvede kon avtoritarno vladeewe, karakteristi~no za monarhiite ili za nekoi drugi avtoritarni sistemi.

I treto, naglasenoto, pa duri i napadnoto tvrdewe na gospo|ata Georgievska deka nesebi~no im pomaga na drugite, ne e vo soglasnost so samata priroda na Hristovoto slovo - so negovata skromnost. Vo svojata beseda na gorata Isus veli deka koga nekoj nekomu ne{to daruva, najdobro e toa nikoj da ne go znae, za da ne se dobie vpe~atok deka onoj {to daruva, daruva samo od gola sueta i paraderstvo. Zatoa, Isus potencira: "I taka, koga dava{ milostiwa, ne razglasuvaj, kako {to pravat licemerite po sinagogite i ulicite, za da gi falat lu|eto...A ti, koga dava{ milostiwa, da ne znae tvojata leva raka {to pravi desnata...". I samo taka tajno, bez golema pompa, se izvr{uva vistinskoto hristijansko milosrdie, bidej}i s# drugo e samo sueta i licemerie. Zatoa, koga gospo|ata Georgievska, koja e vistinski hristijanin (za ova govori nejzinata neodamne{na poseta na Erusalim, svetiot grad na hristijanite), koga dava milostiwa neka gleda toa da bide {to poskromno - bez kameri, mikrofoni i fotoreporteri, bidej}i "... tvojot nebesen Otec, koj gleda tajno, }e te nagradi javno", pora~uva Hristos i dodava: "Ako nekoj te udri po desniot obraz, zavrti mu go i drugiot... qubete gi neprijatelite svoi, blagoslovuvajte gi onie {to ve kolnat, pravete im dobro na onie {to ve mrazat i molete se za onie {to ve navreduvaat i gonat".

Taka e toa vo izvornoto hristijanstvo. Kako e vo stvarnosta, mo`e samo da se naseti - kako i vo slu~ajot so episkopot Dremvicki, gospodin Jovan. Kako {to pi{uvaat vesnicite, toj na svojot sve{tenik mu udril {lakanica samo zatoa {to ne go izgovaral negovoto ime na bogoslu`bata. No, duri i da ne e taka, duri samo da go iskaral, sepak ostanuva Hristovata poraka: "Izmiri se so protivnikot svoj navreme... bidej}i ako im gi prostite na lu|eto grevovite nivni i vam }e vi gi prosti va{iot Otec nebesen". Taka e dadeno od Isus Hristos. Kako e kaj lu|eto - toa e ve}e sosema drugo pra{awe.