|
OHRIDSKO LETO Stefan Donevski - Majka, Ohrid V isokite temperaturi koj ova leto donesova mnogu po`ari niz Makedonija, na Ohrid mu donesova mnogu turisti. Gradot spremno gi do~eka mnogubrojnite doma{ni gosti i im ponudi bogata kulturna programa. Vo po~etokot na sezonata bevme svedoci na mnogu ubav festival na folklorni igri i pesni od balkanskite zemji, na binata na Gorni Saraj. Bevme svedoci na kvalitetni izvorni narodni pesni i igri od site balkanski zemji koi bea masovno poseteni od Ohri|anite i turistite. Po nego sleduva{e kulturniot festival Ohridsko leto koj sekojdnevno se odr`uva{e na malata bina vo crkvata sveta Sofija i koj na`alost be{e naj~esto mnogu slabo poseten. ^esto pati ima{e pove}e izveduva~i na binata, otkolku publika.Na ohridskoto leto dominiraa prete`no Bugarski umetnici. Ama neli si ja znaeme na{ata Ganka, direktorkata na festivalot Ohridsko leto i sega{na ministerka za kultura, "tezi momi~e e krasivo momi~e, neli". Ima{e i po nekoja kvalitetna izvedba na umetnici od Francija, Slovenija, Hrvatska i Rusija. Festivalot go otvorija i zatvorija bugarskite umetnici i kako i sekoga{ i otvoraweto i zatvoraweto be{e na mnogu maliot prostor vo crkvata sveta Sofija, kade {to mo`ea da vlezat samo specialno pokanetite gosti. Ohri|anite i turistite za kogo e namenet ovoj festival, nemaa mo`nost da go vidat niti otvoraweto niti zatvoraweto na festivalot. Ovie dva ~ina mi li~ea kako na privatna `urka na odbrani mo}nici vo Makedonija. Namesto da go otvorat i zatvorat na golema bina "Open Air", organizatorite ve}e ~etirieset godini go pikaat vo nekakvi katakombi kade {to mo`at edvaj nekolku stotici gleda~i da vlezat. Verovatno kaj Makedon~eto seu{te va`i pogovorkata, prvite sto godini se va`ni, posle }e nau~at.Mene me iznenadi mnogu slabata poseta na kvalitetni pretstavi iako vleznicite ne bea skapi. Kafuliwata vo neposredna blizina na crkvata sveta Sofija bea sekoja ve~er polni so mladi lu|e, a istovremeno se odr`uvaa kvalitetni kulturni pretstavi vo nivnata neposredna blizina. Politi~arive ~esto zboruvaat deka Makedonija e lulka na kulturata, ama vo praksa toa se samo prazni zborovi, lu|evo ne poka`uvaat nikakov interes kon kulturata. Me ~udi {to u~at mladive po na{ive {koli, o~igledno se i se{to, samo najmalku za kulturata. A bez kultura ne mo`e edna dr`ava da egzistira. Kulturnoto nivo na narodot e direkno povrzano so op{estvenata politi~ka kultura na eden narod. Ot tuka proizleguva sega{noto nezadovolstvo kaj Makedonskiot narod, koj se ~ustvuva politi~ki izmanipuliran, ba{ zaradi toa {to ne poseduva dovolno visoka politi~ka kultura. Inaku Ohrid ova leto se poka`a so nov razubaven izgled, so poplo~eni trotoari, so no}no osvetlena Samoilova tvrdina, so ubavo ezersko {etali{te koe go krasat ~etiri novonasadeni golemi palmi. Ovie palmi se podarok od dvajca Ohri|ani i verno go otslikuvaat mediteranskiot duh na Ohrid. Se planira i no}no osvetluvawe na crkvata sveti Kaneo i na drugi istoriski objekti. Gradona~alnikot na Ohrid Pa{ata vo ova vreme na bezparica, najde mo`nosti i pari da investira vo infrastrukturata na Ohrid, i napravi pove}e od bilo koj drug gradona~alnik dosega. Na`alost ne saka da se kandidira za vtor mandat, me|u drugoto e malku i razo~aran od "blagodarnosta" na na{ive lu|e, {to i da dobro napravi{, na{iov ~ovek sekoga{ nao|a mani i kritiki. ^esto pati blagodarnosta kaj na{ive luge e nepoznata imenka. |
|