CRKVATA NE MO@E DA BIDE FABRIKA NA NEKOI KVAZISVE[TENICI!

Pred s#, zagri`uva~ko e tvrdeweto deka, spored MPC, makedonskite crkvi vo Avstralija slu`at za "zbogatuvawe na mala grupa lu|e {to sedat vo upravite". Pretpostavuvam deka koga se zboruva za MPC se misli na Sinodot, pa zatoa }e potsetam deka od vkupno osum arhijerei vo Sinodot, dosega samo dvajca gi generiraat ovie zlonamerni i ne~esni lagi: beskrupulozniot Petar za kogo ne samo vo Avstralija, tuku i vo Prespansko-pelagoniskata eparhija i Zapadna Evropa dobro se znae deka ne po{teduva ni{to i nikogo za da dojde do najsvetata mu cel - vlasta, kako i negoviot kontroverzen sojuznik Jovan, koj, poigruvaj}i si so makedonskiot etnoistoriski identitet, vleze vo seriozen sudir so Makedoncite vo Avstralija. Site ostanati ~lenovi na Sinodot, kako i drugi `iteli na Makedonija koi nekoga{ do{le vo Avstralija na crkovna, op{testveno-politi~ka, novinarska ili druga misija, dobro znaat deka e nevozmo`no upravnite odbori na op{tinite da profitiraat od crkvata.

]e go citiram samo prethodniot Avstraliski mitropolit Timotej, od intervju dadeno za "Nova Makedonija", na 3.2.1998 god., vo koe toj potvrduva deka:

''(Vo Avstralija) nikoj ne gradel makedonska crkva za sopstveni, li~ni interesi i toa se dezinformacii...

(Stanuva zbor za) dobrovolno u~estvuvawe vo edna organizacija koja{to ima op{ti, kako i religiozni celi vo organiziraweto na narodot...''

Za da se postigne konstruktiven dijalog po imotno-pravnite i finansisko-administrativnite pra{awa vo MPC vo Avstralija, neophodno e novinarite i site drugi zaintersirani lica vo Makedonija edna{ zasekoga{ da sfatat deka Avstralija e pravna dr`ava, vo koja vladee "silata na zakonot", {to, me|u drugoto, zna~i deka vo odnos na javnite i neprofitnite institucii i organizacii cvrsto e vtemelen principot na spre~uvawe na "konflikt na interesi". Vo konkretniov slu~aj, toa zna~i deka ~lenovite na upravnite i zakonodavnite tela na neprofitnite organizacii, kako {to se i crkovnite op{tini, ne smeat da profitiraat od upravuvaweto so op{tinite. Dokolku toa nekoj go pravi, toj treba da odgovara za seriozen kriminalen prekr{ok. Za ostvaruvawe na zacrtanite crkovni, kulturno-prosvetni, nau~ni, dobrotvorni ili socijalni celi, op{tinite mo`at i profesionalno da vrabotat odredeni lica (vo na{iot slu~aj toa se samo sve{tenicite, pitropite i ~ista~ite), no tie lica, tokmu za da se spre~i "konfliktot na interesi", ne mo`at istovremeno da go kontroliraat i buxetot. Finansiskoto upravuvawe so op{tinite e tolku transparentno {to sekoj mo`e da gi dobie godi{nite finansiski izve{tai za site prihodi i rashodi, provereni i zavereni od dr`avno-ovlasten revizor, kako i celosnata javna evidencija od site transakcii, izdadeni i dobieni smetkopotvrdi, potvrdi za prihodite vo crkvata itn.

Ako nekoj navistina veruva deka op{tinskite upravi profitiraat od crkvite, neka dade, barem edna{, takva izjava vo Avstralija, poso~uvaj}i gi imiwata i prezimiwata na "zbogatenite". Vo toj slu~aj, ili "zbogatenite" }e treba da le`at vo zatvor za izmamni{tvo, ili pak onie {to naprazno isfrluvaat kleveti }e treba da doka`at pred sudot na pravdata dali imale fakti~ka osnova za svoite obvinuvawa. Veruvajte, toa }e bide mnogu poevtin (barem za narodot) na~in za ras~istuvawe so pra{aweto okolu "zbogatuvaweto" od crkvite, otkolku {to se privatnite tu`bi na vladikata Petar za doka`uvawe na imotnite prava vrz crkovnite i drugi op{testveni imoti. No, Petar toa ne go pravi od ednostavna pri~ina {to znae deka na toj na~in definitivno }e ras~istime so surovite lagi. Namesto toa, toj (direktno ili preku svoite vazali), na podmolen na~in, isfrla matni kleveti protiv neimenuvani lica za da ja izbegne silata na zakonot.

Imaj}i go predvid gorenavedenoto, najodgovorno ve uveruvam deka vo Avstralija, "Za prihodite od ven~avki, kr{tevki, pogrebi ... ima red i poredok" i deka istite se koristat za crkvata, odnosno za dobroto na makedonskiot pravoslaven narod i toa spored voljata koja preku zakonskite demokratski mehanizmi narodot sam ja izrazuva. Problemot e tokmu vo toa {to vladikata Petar se obiduva po sekoja cena da go naru{i toj red i poredok, za da mo`e samiot, preku lu|e nazna~eni i materijalno zavisni od nego, celosno da gi kontrolira imotite, so toa i sredstvata, a podatocite za prihodot i ishodot da bidat "crkovna tajna", namesto narodno pravo i interes.

Izgleda deka pri~inata {to nekoi novinari i dopisnici lesno se fa}aat za "jadicata" na Petar e faktot deka ovde{nite sostojbi se obiduvaat da gi tolkuvaat poa|aj}i od normite na pravniot vakuum {to, za `al, s# u{te vladee vo R. Makedonija. Koga dobro bi se zapoznale so normite i pravniot sistem na avstraliskoto op{testvo, vedna{ bi sfatile deka ozboruvawata za "zbogatuvawe" na op{tinskite upravi od crkovnite prihodi se te`ok apsurd.

Pred nekoj da si stavi grev na du{ata baraj}i od op{tinskite upravi da poka`at dali ''pove}e im zna~i: qubovta kon parite ili kon onoj koj propoveda mir i dobra volja me|u lu|eto'', neka ja poseti Avstralija. Samiot neka se uveri kolku od sega{nite i porane{ni ~lenovi na op{tinskite upravi se "zbogatile", odnosno gi `rtvuvale svoite li~ni materijalni interesi za narodnoto dobro, do stepen {to doa|aat i do tenzii so svoite semejstva. Neka najdat nekoj {to e celosno posveten na li~no bogatewe, a koj nema da re~e deka onie {to go "gubat vremeto za zaednicata" se "budali~i{ta {to ne znaat za kogo se `rtvuvaat". Ponekoga{, ~itaj}i gi klevetite za "bogatewe", si pomisluvame deka mo`ebi navistina sme "budali~i{ta", no, spolaj mu na Boga, verata, principite i ~uvstvata za narodnoto dobro se posilni od suetata i navredite. Koga bi bilo poinaku, na neprijatelot dovolno bi mu bile bezsovesnite kleveti za da ja razbie narodnata volja.

Dobro bi bilo du{egri`nicite vo R. Makedonija da dojdat i samite da se uverat kakov "mir i dobra volja" propovedaat Petar i negovite kvazisve{tenici, so antinarodnite sudski postapki, silexiskite bandi, ucenite, zakanite, klevetite, anatemite i ekskomunikaciite, tokmu za da gi prigrabat narodnite pari.

Ponatamu, nie, vo osnova, nemame problem so stavot deka "sve{tenicite ne treba da izigruvaat najmeni rabotnici na op{tinskite upravi". Pred s#, tie i onaka ne pravat ni{to za "upravite", tuku za parohjanite (zaednicite) {to gi izbirale tie upravi, isto kako {to gra|anite na Avstralija pla}aat danoci na dr`avata, a ne na nejzinite ministri. Toa {to "sve{tenicite izigruvaat najmeni rabotnici" e nivno barawe i pravo, bidej}i tie samite baraat da dobivaat plata vrz osnova na dr`avnite propisi za industriski odnosi, spored koi se pretpostavuva deka postoi vraboteno lice i rabotodatel. A pokraj toa i podarocite od vernicite, li~no napla}aat po 150 avstraliski dolari za edna ven~avka. Nie bi bile prezadovolni ako sve{tenicite re~at deka ne sakaat da bidat vraboteni vo op{tinite i deka }e slu`at dobrovolno za crkvata, kako {to toa go pravat i mirjanite, a }e profitiraat samo od podarocite koi dobrovolno, niv li~no, im gi davaat vernicite. Ako pak sakaat da `iveat od parite ostaveni za crkovnata/narodnata kasa, toga{ mora da bidat vraboteni od zaednicata, za da ne dojde do konflikt na interesi.

Napolno se soglasuvam deka "vo svetot nema crkovna zaednica {to mo`e da dozvoli nekoj drug da raspolaga so hramot Bo`ji". No, ima ne{to so {to mora edna{ za sekoga{ da se ras~isti. CRKVATA E NARODOT, ODNOSNO NEJZINITE VERNICI. Crkvata ne mo`e da bide fabrika za pari na nekoi kvazisve{tenici. Spored svojot Ustav, MPC mu pripa|a na makedonskiot narod, a ne samo na sve{tenstvoto, osobeno ne na onie za koi i vrap~iwata znaat deka "sve{tenodejstvoto" go smetaat za profitabilna profesija, namesto za bo`ja misija. Makedonskite pravoslavni op{tini {to upravuvaat so crkovnite imoti preku svoite odbori se Crkovnata zaednica, a ne "nekoj drug".

Tezata spored koja mantijata sama po sebe te postavuva nad narodot i ramen so Boga, a spored nekoi i "pogolem", e antihristijanska. Tokmu od takvoto iskrivokol~uvawe na na{ata vera i Crkva e predizvikana i tezata deka "religijata e opium za masite". Sve{tenicite ne se menaxeri i nivnata misija ne e da upravuvaat so narodot i so narodnite pari, tuku da ja propovedaat verata, da sozdavaat qubov i mir me|u narodot. Svetoto pismo za toa mnogu jasno n# pou~uva:

Onie, koi se me|u vas sve{tenici, gi molam jas, koj sum i sam sve{tenik, i svedok na Hristovite stradawa i sou~esnik vo slavata, {to }e se otkrie:

2. Pasete go Bo`joto stado, {to go imate, nadgleduvaj}i go ne prisilno, tuku dragovolno i spored Boga; ne zaradi nepravedna korist, tuku od dobro srce.

3. I ne kako da upravuvate so narodot, tuku davaj}i mu primer na stadoto. (Prvo soborno poslanie na svetiot apostol Petar 5).

Za da se izgradi most na sorabotka me|u Makedoncite vo tatkovinata i onie vo Avstralija, neophodno e da se sfati deka avstraliskite Makedonci ve}e pedeset godini se razvivaat kako organizirana zaednica vo ramkite na edna visoko-razviena pravna dr`ava, petta najstara demokratija vo svetot, vo koja nikoga{ ne prekinuvaat naporite za dopolnitelno usovr{uvawe na pravniot sistem i normite za op{testveno samoorganizirawe. Slobodnata misla i izraz, afirmiraweto na narodnata volja, ~uvstvoto za pravda, potrebata od eti~ko i odgovorno odnesuvawe na lu|eto {to dr`at javni funkcii, se dlaboko vtemeleni vo mentalitetot na Avstralisko-makedonskata zaednica, osobeno kaj onie {to izrasnale i intelektualno se razvivale vo Avstralija. Popusto e da se o~ekuva deka nekoi regresivni sili denes mo`at da uspeat naedna{, na mestoto na vakvite vrednosti, da ni gi nametnat ar{inite na edna instituciionalna postavenost koja so decenii se razvivala vo ramkite na totalitaren i ateisti~ki re`im, a vo izminatite deset godini funkcionira pod tranziciski re`im, vo koj, za `al, doprva treba da se nadmine pravniot vakuum, despotizmot, nepotizmot, korumpiranosta i bezsovesnosta vo odnos na javnite dol`nosti i interesi. Zatoa, na novokomponiranite du{egri`nici vo mantii im prepora~uvame, pred da & delat lekcii na Avstralija za pravedno i efikasno op{testveno samoorganizirawe, neka si go is~istat sopstveniot dvor.