DOLINATA NA PRINCEZATA PRESPA

Vlijanieto na toplata klima od Jadranskoto More se ~uvstvuva na ju`niot i jugoisto~niot del od Kotlinata. Severniot i severozapadniot del na Kotlinata se postudeni, so karakteristiki pobliski na kontinentalnata klima. Visokite planini i prisustvoto na snegot vo pogolemiot del od godinata, uslovuvaat ladna zima i toplo leto. Ovde i letnite no}i znaat da bidat ladni, a denot `e`ok i sparen.

Resen, edna od pogolemite op{tini vo Prespa

Turisti ima, no nivniot broj ne gi zadovoluva kapacitetite od izminatite godini. Na turisti~kite odmorali{ta Ote{evo, Asamati, Pretor i Krani, koi porano vrieaja od turisti, kako p~eli vo ko{nica, sega im se slu~uva zati{je. Glavnata stopanska dejnost - turizmot bitno go izmeni `ivotot na prespan~ani. Ovaa godina kako mnogu raboti da se vidoizmenija, pa odmorali{tata, a posebno Krani, mo`e da se pofalat so soliden broj gosti.

Turisti~koto odmorali{te "Krani" na bregot na Prespanskoto Ezero

Denot kraj Prespanskoto Ezero mo`e da se zapo~ne so utrinsko kafe pod debelite senki na topolite vo Pretor. Doa|aweto na no}ta go ozna~uva zalezot na sonceto koe se spu{ta i kako crvena topka so svojot otsjaj go osvetluva Ezeroto i ja najavuva no}ta. Vo pro{etki niz prekrasnata okolina, bogata so bujna vegetacija, mo`e da se po~uvstvuva silinata i mo}ta na prirodata i stravot od gustata {uma, koja zapo~nuva da se izdiga od patot, a zavr{uva na vrvot na Baba.

Imeto Prespa (za celata oblast) doa|a od imeto na stariot grad Prespa, a me|u narodot se sre}ava i li~noto ime Prespa, Prespe. Toa e zabele`ano i vo turskite defteri od 15 vek.

Pla`ite vo "Krani" se prepolni so turisti

Postojat pove}e legendi za imeto na Prespa, a edna on niv veli deka mnogu odamna postoel star grad so ime Prespa. Ottamu celata oblast od Gali~ica do Pelister i od Prespanskoto Ezero do Plakenska Planina e nare~ena Prespa. Spored edna druga legenda na mestoto od dene{noto Prespansko Ezero se prostiralo {iroko plodno pole kade {to dvete plemiwa vojuvale za ubavata dolina. Vo blizinata na ridot imalo sedum kladenci koi{to nikoga{ ne zamrznuvale. ]erkata na knezot od ednoto pleme koja{to se vikala Prespa se vqubila vo sinot od drugoto pleme i tie po~nale da se sostanuvaat tajno kaj sedumte kladenci. Edna ve~er princezata gi izvadila sedumte ~epovi od kladencite i taka nastanalo ezeroto koe po ubavata princeza e nare~eno Prespansko Ezero.