|
Edno doobjasnuvawe kon intervjuto vo "Akropolis" DEKLARIRAWETO NA NIKOLA KAREV KAKO POTOMOK NA ANTI^KITE MAKEDONCI Pi{uva: Aleksandar DONSKI
V o vrska so neodamna otkrienoto senzacionalno intervju na Nikola Karev dadeno za gr~kiot vesnik "Akropolis" vo 1903 godina, vo koe pretsedatelot na Kru{evskata Republika sebesi jasno se deklarira kako Makedonec i kako direkten naslednik na anti~kite Makedonci (koe be{e prezentirano vo "Utrinski vesnik" i vo "Makedonsko sonce" od strana na d-r Lefterija Vambakovska) ~uvstvuvam deka treba da se dade edno nu`no objasnuvawe. Stanuva zbor za edna re~enica od intervjuto na na{iot slaven ilindenec. No, da se potsetime na po~etokot na ova intervju.Otkako Karev decidno potencira deka e Makedonec, ist takov kakov {to bil Aleksandar Makedonski, dobiva provokativno pra{awe od gr~kiot sogovornik okolu etni~kata pripadnost na Aleksandar Makedonski. Na pra{aweto: "I Aleksandar Makedonski {to be{e, Ve molam?", Nikola Karev odgovara: "Ne znam, no istorijata veli deka bil Grk". GOLEMOGR^KITE LAGI Vo vrska so vakviot odgovor na Karev treba da se imaat predvid slednive fakti. Kako prvo, Karev odbil decidno da go proglasi Aleksandar Makedonski za "Grk", iako ka`al deka "istorijata", t.e. istoriografijata od negovoto vreme go tvrdela toa. I navistina, dobar del od istoriografijata vo nekoi evropski zemji od19 vek (a sekako i od prvite godini na 20 vek) tvrdela deka anti~kite Makedonci bile "Grci". Ovaa hipoteza podocna e napu{tena od serioznite svetski nau~nici i denes sosema dobro se znaat su{tinskite razliki pome|u anti~kite Makedonci i Grcite (jazik, kultura, religija, me|usebna netrpelivost i sl.). No, vo vremeto na Nikola Karev taa hipoteza bila validna vo dobar del od evropskata istoriografija. Se postavuva pra{aweto: zo{to bilo taka? Odgovor na ova dava ekspertot za anti~ka Makedonija - amerikanskiot profesor od Univerzitetot vo Pensilvanija, d-r Juxin Borza. Ovoj nau~nik denes se smeta za najgolemiot svetski `iv avtoritet za anti~ka Makedonija. Dokaz za ova e faktot {to negovite trudovi se koristeni vo pove}e amerikanski i stranski enciklopedii, kako i vo brojni dokumentarni TV-emisii za anti~ka Makedonija. D-r Borza vo site svoi dela decidno ja naglasuva zasebnosta na anti~kite Makedonci kako narod i argumentirano gi pobiva golemogr~kite lagi za nivnata navodna "gr~ka pripadnost". Vo svojata kniga "Vo senkite na Olimp - pojavata na Makedoncite" ( In the Shadow of Olimpus, The Emergence of Macedon, Princeton Univercity Press, Princeton, New Jersey, ISBN 0-691-05549-1, USA, 1990) d-r Borza duri otvoreno im se potsmeva na najavtoritetnite dene{ni gr~ki istori~ari za anti~ka Makedonija, kako {to se: Sakelariu, Daskalakis i Martis. Taka, na primer, za knigata na Daskalakis pod naslov "Helenizam", d-r Borza pi{uva deka zastapuvala (citat): "neubedlivi i {ovinisti~ki pogledi", dodeka za knigata na Martis (porane{niot minister za severna Grcija) pod naslov "Falsifikatite na makedonskata istorija", d-r Borza pi{uva deka bila (citat): "polemi~en antijugoslovenski pamflet, poln so istori~ki gre{ki i iskrivuvawa". D-r Borza ja kritikuva duri i Gr~kata akademija na naukite od Atina, za koja pi{uva deka so objavuvaweto na knigata na Martis seriozno go naru{ila svojot ugled pred svetot. Mislam deka na{ite odgovorni faktori treba da mu posvetat pogolemo vnimanie na ovoj vrven amerikanski nau~nik (preku prevod na negovite knigi, ponuda za sorabotka i sl.).PRIGRABEN DEL OD MAKEDONIJA No, da se vratime na problemot za koj pi{uvame. D-r Borza vo svojata spomenata kniga posvetuva nekolku stranici na tretmanot na anti~kite Makedonci vo naukata od 19 vek. Toj pravi detalen pregled na teoriite vo 19 vek povrzani so etni~koto poteklo na anti~kite Makedonci. Toj objasnuva deka vo 19 vek, tokmu germanskite u~eni prvi po~nale da go propagiraat "gr~koto poteklo" na anti~kite Makedonci. D-r Borza pi{uva deka tie toa go pravele poradi sopstveni potrebi i interesi, kako na primer poradi obedinuvaweto na Germanija i sl. Nim im bil potreben nekoj anti~ki junak "obedinitel", na kogo }e se ugledaat nivnite politi~ki voda~i. Takov "obedinitel" tie videle vo liceto na Filip II Makedonski, koj navodno gi "obedinil" Grcite. Sekako deka ovde e i politi~kiot interes na Germanija za politi~ko vlijanie na Balkanot. Vpro~em, tokmu so pomo{ na Germanija vo 19 vek bila sozdadena gr~kata dr`ava na koja, ne slu~ajno, prviot dr`aven grb & bil germanski, a taka bilo i so drugi segmenti od istata (vladeteli, zname i sl.).No, d-r Borza (cit. delo, str. 7) pi{uva deka vo ovaa idili~na slika za Filip II kako "obedinitel na Grcite" germanskite u~eni od 19 vek se sudrile so edna nepremostliva pre~ka. Imeno, tie ne znaele kako da gi objasnat govorite na poznatiot gr~ki orator Demosten, vo koi, toj `estoko gi napa|al Makedoncite kako okupatori (a ne kako "obediniteli") na gr~kite gradovi-dr`avi, narekuvaj}i gi "barbari" i "tirani".Zna~i, dene{nite obidi na gr~kata propaganda da doka`e deka anti~kite Makedonci navodno bile "Grci" pretstavuvaat samo defanziven recidiv od germanskata propaganda na 19 vek, sekako nadopolnet so dnevno-politi~kite i strate{ki nacionalni gr~ki interesi, kakvo {to e zadr`uvaweto na prigrabeniot krupen del od Makedonija vo 1913 godina. Za ova denes se svesni site seriozni istra`uva~i na anti~ka Makedonija vo svetot. Samiot d-r Borza pi{uva: "Najgolemiot del od anti~ka Makedonija bil vklu~en vo modernata gr~ka dr`ava duri vo 1913 godina i taa bila politi~ki ~uvstvitelna oblast vo relaciite pome|u atinskata vlast na jug so svoite ne-helenski sosedi na sever". (Borza, str. 6). D-r Borza razotkriva u{te edna zabluda nasledena od istori~arite od 19 vek. Imeno, do ne taka odamna mnozina istori~ari smetaa deka gr~koto pleme Dorci bilo eden od glavnite etnikumi vo etnogenezata na anti~kite Makedonci. Vakviot stav istori~arite (me|u koi i nekoi na{i) glavno go prepi{uvaa edni od drugi, bez nekoja poseriozna kriti~ka analiza na istiot. No, vo ponovo vreme, vrz osnova na najnovite istra`uvawa i preispituvawa na dosega poznatite materijali, vakvata teorija e celosno otfrlena. Pri~inite za ova se mnogu ednostavni i jasni. Niv povtorno gi sublimira d-r Borza, koj vo svojata citirana kniga e deciden vo tvrdeweto deka teorijata za dorskata migracija vo Makedonija e izmislena vo 19 vek i deka istata treba da se isfrli od naukata. Vo vrska so ova d-r Borza pi{uva: "Teorijata za invazijata na Dorcite (zasnovana vrz pi{uvawata na Herodot 9.26 i nasledena od Tukidid 1.12) vo najgolem del pretstavuva izmislica na istoriografijata od devetnaesettiot vek, i istata ne e potkrepena so nikakov arheolo{ki ili lingvisti~ki podatok." Vo prodol`enie d-r Borza objasnuva: "Arheolo{ki gledano Dorcite se nevidliv narod. Severna Grcija s# u{te treba da ni ponudi makar i najobi~en arte-fakt {to mo`e da bide povrzan so Dorcite... Ne postoi nikakov dokaz za ovaa takanare~ena dorska migracija vo centralna i zapadna Makedonija i vo severo-isto~na Tesalija (str. 67)... Ne postoi arheolo{ki zapis za dvi`ewata na Dorcite, a mitskite argumenti vo najgolema mera se pretpostavki, zasnovani vrz folklorni tradicii za toa deka Dorcite poteknuvale od severozapadna Grcija... Objasnuvawata za vrskite pome|u Dorcite i Makedoncite... se zasnovani vrz mitovi i pretpostavki. Nedostasuvaat dovolno lingvisti~ki i arheolo{ki podatoci za da bidat poddr`ani...". NACIONALNO SAMOSOZNANIE Zna~i, d-r Borza pi{uva deka Makedoncite nemale etni~ka vrska so Dorcite, tuku deka predcite na Dorcite i predcite na Makedoncite mo`ebi zaedno `iveele vo okolinata na Pind i Halikamon za vreme na bronzenata era, poradi {to do{lo do vzaemni kulturni vlijanija. Vakvata teorija celosno ja poddr`uva i istori~arot ^edvik, koj go tvrdi istoto. (Chadwick Joihn: "Who were Dorians?" Cambrigde, 1976), a taka tvrdat i drugi istori~ari.Ne bila celata evropska istoriografija od 19 vek ubedena deka anti~kite Makedonci bile "Grci". Taka, na primer, vo knigata "Istorija na Grcija", objavena vo London vo 1851 godina, sosema jasno e potencirana zasebnosta na anti~kite Makedonci vo odnos na Grcite. Ovde ~itame: "Makedoncite od sedmiot i {estiot vek pred Hrista pretstavuvale celina od `estoki vnatre{ni plemiwa, rasporedeni vo posebni mali kne`estva i bile posebni vo odnos na Grcite... Herodot, koj gi smeta epirskite Molosijani i Tesprotijanite kako deca na Helen, decidno go misli sprotivnoto vo odnos na Makedoncite... Makedonskiot jazik bil razli~en od ilirskiot, od trakiskiot, a po s# izgleda i od pajonskiot. Toj isto taka bil razli~en i od gr~kiot..." (History of Greece by George Gerote, Vol.II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2).[to se odnesuva do Nikola Karev mo`eme samo da ja iska`eme na{ata voshit za negovoto visoko nacionalno samosoznanie pri {to ne poka`al slabost pred gr~kite provokatori i pokraj toa {to nemal dovolno istoriski podatoci. Vpro~em, vo toa e i najgolemata sila na na{ite predci koi sebesi se deklarirale kako Makedonci bez nikoj da gi tera na takvo ne{to i toa vo uslovi na `estoka antimakedonska propaganda. |
|