Stru{ki poetski ve~eri

KRUNISANIOT POET VO MAKEDONIJA

  • Vo Makedonija, Struga, pristigna italijanskiot poet Edoardo Sangvineti, ovogodi{niot laureat na Stru{kite ve~eri na poezijata.

Koga ja dobiv vesta za nagradata, za Zlatniot venec, se setiv na golemata tradicija na krunisuvaweto na poetite. No, vo kulturata na Italija toj venec e nekoj vid opsesija. Dante, koj be{e prognanik od svojot grad, od Firenca, sonuva{e da se vrati vo svojot grad i da bide ovekove~en so toj venec. I mo`e da se ka`e deka humanizmot, ne samo italijanskiot, tuku i vo Evropa voop{to, e sozdaden od taa ceremonija na ovekove~uvawe so venec na Petrarka. Zatoa, postoe{e ideja da se vrati taa klasi~na tradicija na krunisuvawe na poetot. Taka {to za eden Italijanec da dobie takva poetska kruna e ne{to {to go povikuva nanazad seto nacionalno minato. Vo Italija, za `al, ve}e nikakov venec ne se dava na poetite. No, za sre}a, eve Makedonija toa s# u{te go pravi i mnogu sum zadovolen..., izjavi Sangvineti.


Izdanija

"@ENA - ZA TEBE QUBOV BEZIMENA"

  • Neodamna od pe~at izleze knigata "@ena - za tebe qubov bezimena" na Aleksandra Nikolovska - Vasileva, objavena na angliski jazik

Pred ~itatelskata javnost vo Anglija be{e pretstavena zbirkata poezija na poetesata Aleksandra Nikolovska - Vasileva, za koja Alison Tomas, glavniot i odgovoren urednik na "Minevra pres", }e ka`e:

Knigata "@ena" sodr`i pesni koi se izmereni i visoko efektivni. Avtorot se zanimava so qubovta i zagubata... Iako ima delovi koi go predizvikuvaat intelektot na ~itatelot tie ni najmalku ne se nepristapni. Tie se napi{ani na obi~en jazik i se polni so misli i ~uvstva od koi pove}eto se iskustva.

Poetesata sozdava ~uvstvo na vikawe ili istra`uvawe. Ova e postignato preku suptilni sredstva... Nakratko, stanuva zbor za akcentirano i tehni~ki dostignato del~e od pi{uvaweto. Vo dvi`ewe i estetski uspe{no. Sre}en sum {to mo`am da ja prepora~am knigata "@ena" za izdavawe kaj "Minevra pres".


Novi knigi od makedonskite iselenici

ZBOROT NA TATKOVINATA

  • Na 21 avgust vo prostoriite na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija bea vra~eni nagradite {to gi dodeluva revijata "Makedonija" koja e pod zakrila na Agencijata za iseleni{tvo

Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija povtorno be{e mestoto kade se sobraa majstorite na zborot, makedonskite pisateli koi ne `iveat vo tatkovinata. Na literaturnata iseleni~ka sredba {to se odr`a na 21 avgust bea vra~eni nagradite za najdobrite vo pisatelskoto izrazuvawe, dodeleni od revijata "Makedonija", i toa vo tri kategorii: za neobjavena pesna (za ovoj konkurs se dodeluva nagradata Makedonska lira), za raskaz na slobodna tema (za {to se dodeluva nagradata Iseleni~ko pero) i za zbirka poezija (nagradata Makedonska veda).

Pesnite nagradeni so Makedonska lira se od avtorite Pandora Petrovska od Avstralija, Bisera Ilin [e}erovska od SR Jugoslavija i Nevena Axieska od Kanada. Raskazite nagradeni so nagradata Iseleni~ko pero se "Oglasot" i "Umot so parite", a nagradata Makedonska veda, nagrada za poetska zbirka ja dobi Bo{ko Raj~oski-Pelisterski za zbirkata "Toj ne se vrati".


IZLO@BI: "Ecce homo" na Vladimir Georgievski

"IKONATA" NA STAR OHRID

  • Godine{novo leto vo Ohrid be{e zbogateno i so otvoraweto na novata umetni~ka galerija "Ikona" postavena vo stariot del na gradot

Vo novootvorenata galerija "Ikona" prva be{e postavena izlobata na makedonskiot skulptor Vladimir Georgievski.

Na izlo`bata qubitelite na umetnosta mo`ea da gi vidat novosozdadenite dela na avtorot, no i dela {to i porano bile izlo`uvani. Toa se 15 visoko reljefi i dve celosni, trodimenzionalni skulpturi.


"Mnogustran izbor" vo MSU

ZAEDNI^KOTO I SPROTIVNOTO

  • ^etvoricata umetnici (Jovan Balov - Makedonija, Bernhard Gerbert - Germanija, Viktor Nikolaev - Rusija i Dejvid Rid - SAD) koi `iveat vo Berlin, Germanija, a poteknuvaat od razli~ni geografski sredini, gi izlo`ija svoite dela vo Muzejot na sovremena umetnost

^etvoricata umetnici se fokusirani kon eden iskaz, no nivniot pristap e poinakov, razli~en. Pritoa, tie vr{at rasporeduvawe na svetot i ~ovekot od pretstavata. Predmetnoto opkru`uvawe, pak, vo tematskata igra {to e sostavena od likovni rakopisi koi se oslobodeni od teoriskata napnatost se so cel da se odr`i slikata vo umetni~koto delo.

Jovan Balov vo deloto "Orelot grb na svetot" e naso~en kon zadr`uvawe na simboli~noto, so akcentirawe na orelot koj se javuva kako svetski znak.

Bernhard Garbert, namesto fokusirawe za odreden fenomen ili referencija gi upotrebuva binarnite sostojbi vo ~ove~koto vladeewe i komunicirawe za da ja razotkrie sprotivnosta.

Viktor Nikolaev vo "Endi Vorhol superstar", koristej}i gi poznatite naslovi od delata na Endi Vorhol, kako otpe~atoci, izvr{uva odvojuvawe na tu|oto umetni~ko delo od potekloto so "besramna" intervencija vrz samoto toa.

Dejvid Rid vo deloto "Opkru`uva~koto i o~evidnoto" gi koristi {este nastani slu~eni vo SAD koi predizvikale silen mediumski interes (od 1996, pa do denes).

Podgotvila: Jasminka MARKOVSKA