SE]AVAWA: Ordan Petlevski, slikarskiot Racin

DUHOVNATA MAKEDONSKA MEMORIJA

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • "Jas ne mo`am da bidam nitu pomalku, nitu pove}e od ona {to sum. Moeto slikarstvo e mojata sudba" - Ordan Petlevski

Pri pi{uvaweto na vekovnata makedonska likovna kultura istoriski e va`no tvore{tvoto na prilep~anecot, na majstorot od Makedonija, na slikarot sploten so svoite sliki, na Ordan Petlevski. Sjajnosta na makedonskiot kolorit {to zra~i od apstrakcijata koja ja dolovuva objektivnosta na tvore~kiot agol e ne{to {to ostanuva zacrtano vo na{ata zaedni~ka duhovno-makedonska memorija.

Ponesuvaj}i go so sebe prostorot na i kraj rodniot kraj - Prilep, zaminuvaj}i vo Hrvatska - Zagreb, kade do krajot na `ivotot }e go prodol`i soedinuvaweto na boite koi ja zra~at silinata na negoviot intelekt i ~uvstva, Petlevski }e & ostavi na Makedonija dela po koi svetot }e ja poimuva makedonskata slikarska tradicija.

Bo`o Bi{kupi}, minister za kultura na Republika Hrvatska

Roden vo Makedonija, slikarot Ordan Petlevski e trajno prisuten vo likovniot `ivot na Hrvatska, prikrien i tivok, ostava traga na avtor {to so svoeto kreativno tvore{tvo i so izlo`bite vo tatkovinata i stranstvo ja povrzal likovnata sredina so svetot.

Jasna Bavoqak

Slikarstvoto na Ordan Petlevski e oblik na vnatre{no su{testvuvawe, pro`ivuvawe na onie aspekti na `ivotot {to mo`e da gi dolovat samo onie {to davaat s#, a ne baraat ni{to, osven samiot sebe si.

@elimir Ko{~evi}

Identifikacijata na opusot na Ordan Petlevski, vo opseg od enformelot do nadrealizmot i fantastikata, e likovna propedevtika, dostato~na za sozdavawe na elementarna kontekstualna ramka na negovata umetnost. Taa, se razbira, vedna{ po identifikacijata izleguva od taa ramka.

Sibila Petlevski

Umetnosta trae. Nejzinata pove}eslojnost se odmestuva....Pome|u ~ove~kata skromnost i umetni~kata samosvest, hristijanskoto mirewe i anti~kiot nemir vgraden vo hibrisot kako vo ideja za kreativno pre~ekoruvawe na ~ovekovata merka, slikarot Petlevski }e dodadam, mojot tatko Petlevski - za sebe odbra edna malku lesna, no vo kraen ishod spasonosna `ivotna perspektiva.

Valentino Dimitrovski

Negovata avantura ima{e nekolku otpo~nuvawa: od mitskoto Mramorane i surovite, rapavi padini na prilepskiot krajolik, od Zagreb vo 1950, od sredinata na 50-te koga trgna da go bara sopstveniot rakopis i, sekako, od krajot na {estata decenija koga go ostvari golemiot is~ekor. No, vrvot na ovaa avantura }e bide krajot na {estata i po~etokot na sedmata decenija, so {to }e se nametne vo vode~kite redovi na hrvatskiot enformel, a vo 1959 }e do`ivee i me|unarodna promocija.

Tonko Maroevi}

Gledano od perspektiva na dovr{eniot opus, slikarstvoto na Ordan Petlevski kako voop{to da ne stareelo, kako da ja so~uvalo sve`inata, intenzitetot, dlabo~inata i provokativnosta i zatoa ne mo`e da se smeta za zastareno. Pothranuvano so verba vo potrebata da se ostavi li~na traga i verba vo misterijata na strasnoto svedo~ewe na telesnosta, vo preobrazbata na ona {to propa|a i kompenzacijata na bolnoto, taa verba i ponatamu se emanira, a nie ne mo`eme, a da ne vozvratime so blagodarna doverba.