Voeno-ekonomski sostojbi na Balkanot

BONDSTIL - NAJGOLEMA BAZA NADVOR OD SAD

Daniel MELVIL

Mnogu Makedonci, iako se prijatelski raspolo`eni kon Srbija, sepak ne zaboravaat deka taa ne im ja priznava Crkvata, ne saka zasega da gi vrati bespravno odzemenite makedonski teritorii, me|u koi manastirot "Sveti Prohor P~inski", ne ja priznavaat makedonsko-srpskata granica, a ne zaboravaat i deka Balkanot so vekovi "se proslavuval" so svoite eksplozii na sadizam

Amerikanskata voena baza {to go nosi imeto na herojot od vojnata vo Vietnam, Xems L'roa Bondstil, raspolo`ena na tri milioni kvadratni kilometri, se nao|a na ~etiri kilometri isto~no od Uro{evac, vo Kosovo, na patot Skopje - Pri{tina. Ultramoderno uredena i snabdena, taa me|u drugoto raspolaga so 160 klimatizirani zgradi za spiewe, dva golemi restorana - sali otvoreni denono}no, 24 administrativni zgradi, ultramoderna bolnica, dve crkvi, sportski tereni, centar za zabava, supermarket so izvonredno niski ceni, biblioteka, itn. Pove}e li~i na grad od deset iljadi `iteli, otkolku na voena baza. Mnogu Kosovci se anga`irani za plata da rabotat vo bazata. Kako ekskluziven voen objekt, se razbira, ovaa baza e pod strog voen re`im za bezopasnost i akcija. Raspolaga i so zatvor. Sekojdnevno nejzinite vojnici apsat kosovski delikventi, no potoa ne znaat {to da pravat so niv.

Ovoj tipi~no amerikanski objekt e dobro smesten geografski, taka {to od nego bi mo`elo da se dejstvuva ne samo na Balkanot, tuku i na Sredozemnoto More i na Bliskiot Istok so rekite nafta {to tamu te~at od pod pesocite na pustinite. Negovite dimenzii i sodr`ina se takvi {to e jasno deka Amerikancite ne do{le tuka za samo nekolku meseci, tuku se nastanale za dolgo vreme.

LO[O ISKUSTVO SO KOSOVCITE

Po nekolku tepa~ki so Kosovcite, a i zaradi povtorno vooru`uvawe, "tajno", na U^K, amerikanskite vojnici gledaat nakrivo kon niv i gi kvalifikuvaat kako "silexii, ubijci, ograbuva~i, opo`aruva~i..." Imeno, desetici kamioni maskirani so razni povodi za soobra}awe niz Kosovo, snabdeni so la`ni dokumenti {to ne mu dozvoluvaat na KFOR da gi kontrolira, transpotiraat municija, mini ili granati za smetka na "biv{ata politi~ko-kriminalna organizacija U^K" (ova se citati zemeni od zapadnite mediumi).

Na sekoi 20 kilometri na patot Skopje - Pri{tina, ima kontrolni punktovi od Norve`ani, Rusi, Britanci i po dol`inata od toj pat niknuvaat s# pove}e benzinsko-servisni stanici i prodavnici so amerikanski izgled. Ovoj pat e edinstvenata vrska na provincijata Kosovo so nadvore{niot svet. Izgleda deka i kaj nekoi amerikanski vojnici, kako kaj Rusite i Francuzite, se razviva izvesno prosrpsko ~uvstvo, zaradi nekoi lo{i iskustva so Kosovcite. Od druga strana, postojat zapadni mas-mediumi {to namerno ili ne bi se reklo sakaat da podbucnuvaat protiv amerikanskoto prisustvo vo Evropa, ama zaboravaat deka zaradi svoite istoriski gluposti od pobliskoto i podale~noto minato, tokmu taa Evropa gi mole{e Amerikancite da & dojdat na pomo{ vo dvete minati svetski vojni i da stavat mir i red me|u Evropjanite. Iljadnici mladi Amerikanci vo tie nastani gi poseaja svoite koski niz evropskite bojni poliwa.

[TO MISLAT MAKEDONCITE?

Mnogu Makedonci, iako se prijatelski raspolo`eni kon Srbija, sepak ne zaboravaat deka taa ne im ja priznava Crkvata, ne saka zasega da gi vrati bespravno odzemenite makedonski teritorii, me|u koi manastirot "Sveti Prohor P~inski", ne ja priznavaat makedonsko-srpskata granica, a ne zaboravaat i deka Balkanot so vekovi "se proslavuval" so svoite eksplozii na sadizam, ta logi~no se zadovolni od amerikanskoto prisustvo na Balkanot, gledaj}i vo nego garancija ne samo za vnatre{niot mir vo Makedonija, tuku i op{to na Poluostrovot. Ne zaboravaat i deka ne bea Amerikancite onie koi ja uni{tija Makedonija so nejzinoto raspar~uvawe, tuku nekoi "bra}a" zad koi stoe{e ruskiot xin so svojata ideja za ostvaruvawe golema ruska gubernija otade Dunav, preku Bugarija, ~ija provincija treba{e da stane Makedonija. Zatoa i golemoto mnozinstvo konsultirani so pra{awa za amerikanskata berza vo Kosovo, velat deka ne sakaat da se me{aat vo odnosite so Srbija , Amerika i Evropskata unija, no se zadovolni od Amerika i Evropskata Unija, oti od Amerikancite po tradicija se dobival leb, a od nekoi drugi "bratski" pogolemi i pomali dr`avi, se dobivale delbi prodavawa i predavawa na Makedonija, {to deneska e jasen i neosporliv istoriski fakt. Patem, nekoi i se ~udat zaradi idejata ruskiot car Nikola II, {to doprinese ne samo za makedonskata tragedija, tuku i za dramite na sopstveniot ruski narod, da bil kanoniziran, proglasen za svetec na Pravoslavnata crkva.

Zatoa i mnozinstvoto Makedonci po ve}e postara tradicija, se svrteni so nade` i prijatelstvo kon Amerika i kon nekoi nejzini voeni bazi {to se projavuvaat kako garancija na mir, za bezbednost na Makedonija.