MAKEDONIJA - EM BABA, EM NEVESTA

Ma`ena za Makedonec od Carev Dvor - Prespa, a po poteklo od Bafalo, Wujork, Keti za prv pat se sre}ava so makedonskiot zbor i pesna vo sedumdesettite godini i kako {to veli taa vo nea se budi prekrasno ~uvstvo kon makedonskata narodna pesna, a so toa i `elbata podlaboko da prodre vo su{tinata na makedonskata kultura i bit.

Vo tekot na svojot prestoj ovde, taa u~estvuva{e i na seminarot vo Kru{evo {to se odr`a na 4 i 5 avgust, kade {to podnese i referat za makedonskata narodna pesna, a golema sorabotka i pomo{ ima od Agencijata za iseleni{tvo i Institutot za folklor vo Makedonija.

Pogolem broj od emigrantite koi{to `iveat vo Bafalo se od Makedonija. Vo ovaa oblast ima i makedonska crkva koja{to go nosi imeto na Svetite Kiril i Metodij i vo nea ima zapi{ano dvesta familii, no kako {to veli gospo|a Keti, brojot na makedonskite familii sigurno iznesuva pove}e - okolu petstotini.

Kako direktorka na osnovno u~ili{te vo Bafalo, gospo|a Keti Dimitrievska isto taka vo momentov raboti na eden proekt za otvorawe na novo u~ili{te.

Taa za ova u~ili{te veli: Slednata godina vo na{ata dr`ava }e dojde nov zakon - da mo`e da se otvori slobodno u~ili{te koe }e bide finansirano od dr`avata, takvoto u~ili{te e oslobodeno od birokratija i oslobodeno od gradskata programa, a za realizacija na takov proekt se potrebni jaki programi i sredstva. Ova u~ili{te }e raboti po programata za globalno obrazovanie, a vo negoviot osnoven karakter }e spa|a i sorabotkata i anga`iraweto so familijata i sredinata vo koja {to se nao|aat decata. Vo u~ili{teto }e se u~i pove}e za svetskata geografija i }e se izu~uvaat pove}e svetski jazici. Vo toj kontekst }e bide zastapen i makedonskiot jazik (me|u drugite), a }e se predavaat i arapski, italijanski, germanski, francuski jazik. ]e ima zastapeno i muzi~ki instrumenti, tapani, kaval i dr. ]e se zapo~ne i so zabavi{na grupa, potoa }e se pro{iruva za edna godina i }e se zavr{i so gimnazija, a potoa na{ite u~enici }e mo`at da se zapi{at na koj bilo fakultet. Za da se otvori ova u~ili{te mora da imame dobra programa i dobra finansiska podloga no se nadevame deka seto toa }e se ostvari.

Vo vrska so svoite prvi dopiri so makedonskiot zbor i kultura taa veli: Koga nie se sretnavme, ma` mi ne znae{e angliski, a jas ne znaev makedonski i na po~etokot komuniciravme na francuski. Po izvesno vreme jas nau~iv makedonski, a jazikot najmnogu go u~ev od makedonskite narodni pesni i postojano se interesirav i pra{uvav za zna~eweto na zborovite, a bidej}i vo Bafalo ima mnogu Makedonci, jas so niv go zboruvav makedonskiot jazik i taka se praksirav.

Po zavr{uvaweto na fakultetot gospo|ata Keti zema doktorska disertacija za makedonskata kultura, posebno za makedonskata pesna. Za ovaa ideja taa istaknuva: Jas sakam da gi vrzam narodnite pesni so obrazovanieto t.e. kako mo`e da se u~i od narodnata pesna istorijata, kulturata i jazikot, bidej}i jas taka go u~ev jazikot i taka i mi dojde taa ideja. Sakam da ja vidam funkcijata {to ja imala narodnata pesna vo familijata niz generaci, da prodram malku pove}e i istoriski da ja istra`am taa funkcija. Isto taka, pravam analiza i na tekstot na pesnata, odnosno {to saka da ka`e tekstot i {to mo`eme da u~ime od tekstot. Na primer od eden tekst mo`e da se u~i za istorijata, za Pitu Guli, Nikola Karev, za Ilinden, mo`e da se u~i i za kulturata od pesnite koi se peele koga se odelo na voda, na `etva, na slava, na svadbi, potoa ima pesni od koi se u~i geografija i sl. Predmet na moeto istra`uvawe e edukativnata funkcija na pesnata i dali planirano se gradela taa funkcija ili takvata funkcija proizlegla sama od sebe. Moe mislewe e deka toa proizleglo samo od sebe i deka ne bilo planirano, zatoa {to makedonskata pesna pretstavuva edna ekspresija samo da ka`e ~ovekot {to go ma~i i {to go pritiska dodeka seto drugo, ona pou~noto proizleguva samo od sebe. No, vo isto vreme va`no e deka pesnata si ja odigra svojata golema uloga i ja ima{e svojata funkcija.

Materijal za svojata doktorska disertacija, gospo|a Dimitrievska sobira vo cela Makedonija vo nejzinite etnografski granici, Pirinska, Egejska, Republika Makedonija i delot {to se nao|a vo Republika Albanija i ovie istra`uvawa }e gi sublimira zaedno so istra`uvawata {to prethodno gi vr{ela vo dijasporata.

Sekade kade {to odam lu|eto toplo me primaat i mi peat. Koga istra`uvam pra{uvam vo familijata koj peel, baba, dedo, kakva funkcija imala pesnata, {to e izmeneto od porano, kako se peelo na slava, na praznici, dali bila zabraneta makedonskata pesna ili jazikot vo Egejsko, Pirinsko. Vo Egejsko vidov deka mladite ne zboruvaat makedonski, tuku gr~ki, no interesno e toa {to tie peat na makedonski, ja peat makedonskata narodna pesna, {to sega e dozvoleno, a porano be{e zabraneto.

Vo Albanija naj~isto se zboruva makedonski, bidej}i do ~etvrto oddelenie se u~i makedonski jazik. Vo Pirinska Makedonija ne slu{nav da peat decata, slu{nav postari i nivniot dijalekt e blizok do isto~nomakedonskiot. Me|utoa, najgolem patriotizam po~uvstvuvav deka ima vo Pirinska Makedonija. Vo edno selo lu|eto me pre~ekaa vo edna kafeana nadvor i jas o~ekuvav deka }e odime vo nekoja ku}a za da mi peat, a tie mi rekoa deka }e mi peat tuka pod otvoreno nebo i jas se iznenadiv na nivnata hrabrost, zatoa {to porano ne be{e dozvoleno da se slu{ne makedonskiot jazik i makedonskata pesna. Mo`ev da zabele`am deka sarite babi s# u{te se pla{at da mi peat, verojatno pametej}i gi zabranite i torturite od minatoto. No, koga edna{ }e se otvori nivnata du{a i glas tie prosto ne zapiraat. Mo`e{ da zboruva{ na koj bilo dijalekt, no koga se pee, vo pesnata ne se razlikuva koj od kade e. Site gi nosi istiot ritam, a toa e prekrasno ~uvstvo - veli Dimitrievska.

Mladite vo Makedonija pove}e sakaat zabavna pesna, a narodnata pesna poleka se gubi, me|utoa zabele`uvam ne{to drugo deka mladite go sakaat oroto, bidej}i toa gi zbli`uva, a sekako preku oroto tie ja percipiraat i pesnata i taka taa ostanuva zapametena. Pesnata e va`na, no oroto ja nosi edinkata do pesnata. Mnogu ja sakam narodnata pesna i postojano slu{am narodni pesni koga sum doma. Vo Pirinska Makedonija ima pesni {to se peat bez instrument. Imam snimeno `eni koi peat pesni za na `etva, za po ku}a, za na svadba, a ne vidov nekoja devojka da gi u~i i da gi pee tie pesni so {to bi prodol`ila taa tradicija. Me|utoa, druga e situacijata so ma`ite. Tie peat patriotski, istoriski, revolucionerni pesni i za razlika od prethodnite, ima i mladi koi isto taka peat so starite, tie gi nosat notite i zatoa takvite pesni }e `iveat. Pesnite mo`at da ostanat zapi{ani no melodijata i kako i da se pee, onaka kako {to starite peat ne mo`e da se zapi{e. Zatoa ovaa tradicija so starite generacii poleka }e izumre - istaknuva Dimitrievska.

Vo vrska so svojata rabota i odnosot na drugite kon makedonskata pesna gospo|a Dimitrievska veli: Imam golema poddr{ka od kolegite na Fakultetot i tie se voodu{eveni od makedonskata pesna i kultura. Vo mojata doktorska disertacija }e ima zastapeno i fotografii so {to }e mo`e da se dade prikaz i na makedonskata narodna nosija i makedonskata kultura koja{to e mnogu bogata. Vo taa smisla Makedonija e em baba em nevesta. Od edna strana taa ima bogata istorija i kultura {to datira u{te od vremeto na Aleksandar Makedonski, a od druga strana taa e mnogu mlada vo svoeto osamostojuvawe i se sre}ava so problemi od ponov period.