Pravata na potro{uva~ite

ZAKONSKA REGULATIVA ZA ZA[TITA

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • Zakonot za potro{uva~ite e donesen na krajot na juli ovaa godina. Pri negovata izrabotka koristeni se pove}e direktivi od EU
  • Inicijativata za donesuvawe na Zakonot i rabotata na zakonskiot tekst be{e i pri~ina za sorabotka na Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija i sega ve}e porane{noto Ministerstvo za trgovija. Gospo|ata Marijana Lon~ar - Velkova jasno istaknuva: Vo momentov sme marginalizirani. Nie ne sme vo tek so kampawata, iako ne se somnevame deka taa }e dade efekt, no vo seto toa treba da se vklu~i i Organizacijata na potro{uva~ite
  • Svedoci sme deka javnite pretprijatija ne komuniciraat so gra|anite. Pove}e pati do nadle`nite dr`avni organi uka`uvavme na potrebata za izmena na zakonskata regulativa kako i potrebata od voveduvawe odbori na potro{uva~ vo Telekom, Vodostopanstvo, Elektrodistribucija, za koi{to imame najmnogu `albi od korisnicite na uslugi, za isklu~uvawe bez predupreduvawe, kako i drugi problemi so naplatata na nivnite pobaruvawa ni objasni Marijana Lon~ar-Velkova, pretsedatel na OPM

Iako do pred nekolku godini problematikata za pravata na potro{uva~ot, na gra|aninot mu be{e mnogu dale~na, a na~inot za ostvaruvawe na negovite prava, dokolku se po~uvstvuva o{teten, re~isi nevozmo`ni, denes sme svedoci na edna intenzivna kampawa "Potro{uva~ot e sekoga{ vo pravo", sprovedena od (porane{noto) Ministerstvo za trgovija, a inicijatori ( za unapreduvawe na za{titata na potro{uva~ite vo Republika Makedonija preku (dobli`uvawe) na poimot potro{uva~ do obi~niot gra|anin i donesuvawe poseben zakon zaradi podobra za{tita na potro{uva~ite e Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija.

Ovaa godina, me|unarodnata organizacija za za{titata na potro{uva~ite Consumers international go proslavi svojot 40-ti rodenden.

Razgovorot go vodevme so gospo|a Marija Lon~ar - Velkova, pretsedatel na OPM.

ZAKON ZA POTRO[UVA^ITE

Organizacijata, svojata uloga ja ostvaruva vo pove}e nasoki na deluvawe od svoeto postoewe, no edna od najva`nite be{e iniciraweto za doureduvawe na zakonskata regulativa {to se odnesuva na za{titata na potro{uva~ite.

Do 1996 godina, do sozdavaweto na OPM, kako i denes postojat pove}e (odredbi za za{tita na potro{uva~ite) niz zakonskata regulativa: Zakonot za standardizacija, Zakon za trgovija, Zakon za ugostitelska i turisti~ka dejnost, Zakon za obligacii i nekolku odredbi vo Ustavot, ni objasni g-|a Lon~ar Velkova. Dojdovme do zaklu~ok deka ovaa regulativa e preobemna za potro{uva~ite, pa duri i za samite pravnici. Ottamu i potrebata da se donese poseben zakon vo koj potro{uva~ite }e gi zapoznaat svoite prava i }e mo`at istite da si gi ostvarat. So Zavodot za unapreduvawe na doma}instvoto po~navme da rabotime na edukacija na potro{uva~ot, so cel taa multidisciplinarna problematika mnogu zna~ajna za pazarnata ekonomija da ja dobli`ime do obi~niot gra|anin. Do toga{noto Ministerstvoto za stopanstvo, dadovme inicijativa za donesuvawe poseben zakon za potro{uva~ite. Taa procedura trae{e, a nacrtot be{e izraboten vo nekolku verzii i tekstovi, s# dodeka Predlogot za donesuvawe zakon za potro{uva~ite ne se usvoi vo Parlamentot. Predlogot go kritikuvavme na javni raspravi, za istiot da pretrpi izmeni, taka {to dene{niot Zakon korespondira so prili~no golem broj sugestii {to od na{a strana bea upateni do nadle`noto ministerstvo i do Parlamentot, dodava g-|a Lon~ar-Velkova.

Pri podgotvuvaweto na Zakonot se koristeni direktivite na Evropskata unija. Zakonot kone~no e donesen na krajot na juli ovaa godina, a tekstot na Predlog-zakonot be{e daden vo mart.

Inicijativata za Zakonot be{e i pri~ina za sorabotka na OPM i sega ve}e porane{noto Ministerstvo za trgovija, koe be{e nadle`no za donesuvawe na Zakonot.

Gospo|ata Marijana Lon~ar-Velkova, jasno istaknuva: Vo momentov sme marginalizirani. Nie ne sme vo tek so kampawata, iako ne se somnevame deka taa }e dade efekt, no vo seto toa treba da se vklu~i i Organizacijata. Sorabotkata na na{ite sovetodavni biroa treba da se zajakne so ministerstvata i inspekciskite slu`bi. Tuka e vrskata so koja bi se zadovolil toj institucionalen mehanizam zaradi poefektivna za{tita na potro{uva~ite.

Sorabotkata zapo~na so samoto konstituirawe na ministerstvoto no ne mo`eme da ka`eme deka taa be{e mnogu silna. Na nekoj na~in vospostavivme dobri kontakti, ja pozdravivme programata na kampawata koja s# u{te te~e, no mora da napomeneme deka ne mo`e s# da pomine so edna kampawa, bidej}i toa e malku za edukacija na potro{uva~ot.

Vo OPM najavuvaat deka bi bilo po`elno soglasno so Zakonot za nevladini organizacii, ministerstvata da delegiraat del od svoite nadle`nostite na nevladiniot sektor, odnosno so organizacii koi so svoite aktivnosti se naso~eni kon pomo{ na gra|anite.

Ministerstvata treba da imaat doverba vo vakvite organizacii i da znaat deka samite organizacii imaat i mo`nosti i sposobnosti za ostvaruvawe na kontaktite so gra|anite mnogu podobro od samite ministerstva i nivnite slu`bi, veli g-|a Lon~ar Velkova

OSTVARUVAWE NA PRAVATA

Dol`nost na sekoj potro{uva~ e prvo pri kupuvawe da go vidi proizvodot, kakvi nedostatoci ima, dokolku gi ima i istite da gi sogleda koga go kupuva proizvodot. Pritoa potro{uva~ot treba da voo~i dali proizvodot gi sodr`i site elementi za bezbeden proizvod, dali sodr`i garancija, upatstvo za upotreba, vo zavisnost od toa kakov proizvod e i vo slu~aj na nekakvi nedostatoci da mu uka`e na proizvoditelot, t.e. trgovecot. Vo slu~aj da go kupi, a nedostatocite da gi sogleda podocna, istiot proizvod mo`e da go vrati vo rok od 14 dena, no pritoa treba da gi ~uva paragon-blokot, smetkata, pakuvaweto na proizvodot i dokolku e vo mo`nost, da go so~uva proizvodot neo{teten.

Isto taka, gra|anite, odnosno potro{uva~ite, dokolku ne se zadovolni od proizvodot ili uslugata (ako stanuva zbor za turisti~ka agencija i sli~no) treba da se javat vo OPM (na telefon 212-440). Organizacijata ponatamu podnesuva pismeni podavki do inspekciskite organi vrz osnova na barawe na potro{uva~ite, bez razlika dali e od turisti~ki agencii, trgovci ili javni pretprijatija.

So javnite pretprijatija imame najgolem problem, zatoa {to tie se odnesuvaat monopolski i ona {to tie go sakaat, si go ostvaruvaat. Nemaat i interes za formirawe na odbori kade {to }e ima gra|ani i pretstavnici od javnoto pretpr9ijatie, koga se odlu~uva za poka~uvawe na cenite. Svedoci sme deka javnite pretprijatija ne komuniciiraat so gra|anite. Iniciravme izmena na zakonskata regulativa kako i da se vovedat odbori na potro{uva~ite vo Telekom, Vodostopanstvo, Elektrodistribucija, za koi{to imame najmnogu `albi za isklu~uvawe bez predupreduvawe. Sakame da iznajdeme na~in za da im se pomogne na siroma{nite, otplata na rati na zaostanatite smetki i sli~ni problemi. Monopolite treba da se prestruktuiraat i da funkcioniraat vo ramkite na pazarnata ekonomija, ni objasni Marijana Lon~ar-Velkova pretsedatel na Organizacijata na potro{uva~ite.