An|elko \or~ev, kandidat za gradona~alnik na Skopje

KRAJ NA BEZNADE@NIOT PAD KON DNOTO

Razgovarala: Marina STAMENKOVA

Ne mo`ev i ne mo`am da gledam raznorazni neprincipielni koalicii od li~en interes, menuvawe na partiski boi s# so edna cel - da se bide na vlast, da se zadr`at privilegiite i li~nata polza. Ne mo`am da bidam ramnodu{en kon praktikuvaweto na vlasta na aktuelnite i porane{nite totalitarni vlastodr{ci so edna cel: maksimalen haos, maksimalen biznis, maksimalen profit

Onie {to ve}e deset godini ja praktikuvaat vlasta zaboravija zo{to se izbrani na tie funkcii. Osven xebovite ni{to drugo ne im e sveto. ]e im stane sveto i }e se setat samo pred izborite, koga im se tresat foteljite

Ne seja~ite na magla i pra{ina, na demagozite, mora da im dojde krajot. Zatoa go formiravme i zatoa postoi VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija. Toa e na{a sveta zada~a i obvrska kon makedonskiot narod i gra|anite na Republika Makedonija

Gospodinot An|elko \or~ev, roden vo seloto Trstenik, Sveti Nikole, e profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje, {ef na Centarot za astma pri Klinikata za pulmologija i alergologija, vrven pulmolog i alergolog, avtor na brojni trudovi, dobitnik na razni priznanija za svojata dolgogodi{na rabota.

Na lokalnite izbori se pojavuva kako kandidat za gradona~alnik na gradot Skopje od partijata VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija.

MS: Kako uspe{en nau~nik, doktor i profesor, odedna{ se vpu{tate vo politikata. [to Ve nateralo na toa?

\OR^EV: Kako profesor i lekar-specijalist i internist, pulmolog - alergolog, kako ~ovek - humanist so izgradeno ~uvstvo za odgovornost, kako patriot koj go saka svojot bibliski narod i svojata bibliska dr`ava Makedonija ne mo`ev pove}e da gledam kako deset godini odime "eden ~ekor napred - dva ~ekora nazad". Ne mo`am pove}e da gledam kako kreatorite na aktuelnata i porane{nata vlast deset godini & praktikuvaat "let vo mesto" na na{ata preubava i mnogu sakana tatkovina. Ne mo`ev i ne mo`am da gledam raznorazni neprincipielni koalicii od li~en interes, menuvawe na partiski boi s# so edna cel - da se bide na vlast, da se zadr`at privilegiite i li~nata polza. Ne mo`am da bidam ramnodu{en kon praktikuvaweto na vlasta na aktuelnite i porane{nite totalitarni vlastodr{ci so edna cel: maksimalen haos, maksimalen biznis, maksimalen profit. Ili, po Stalinovoto "[to polo{o - tolku podobro", {to zna~i dovedi go narodot do rabot na socijalnata beda, a potoa vlasta se pojavuva kako spasitel, }e go izlekuva narodot od bedata, }e pravi "dobri dela" i taka }e se odr`uva na vlast.

So siot svoj altruizam, znaewe i idealizam }e go promenam toj stil na praktikuvawe na vlasta, zaedno so rakovodstvoto na mojata partija VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija. Imame potencijal, znaewe, silna volja i lu|e koi se vo sostojba da mu stavat kraj na beskrajniot i beznade`en pad na na{ata tatkovina kon dnoto. Toa e osnovniot motiv koj me natera da se vpu{tam vo politikata {to ne zna~i deka so toa se otka`uvam od naukata. Naprotiv, jas }e uspeam da napravam fin spoj pome|u mojata profesija i funkcijata gradona~alnik.

MS: [to mu nedostiga na Skopje za da bide moderna evropska metropola?

\OR^EV: Mnogu. Mnogu raboti mu nedostigaat. Jas imam poseteno okolu pedeset svetski metropoli. Sum videl kako tie izgledaat i kako tie funkcioniraat. Pri samoto vra}awe od nekoja svetska metropola, vedna{ ve}e na skopskiot Aerodrom se ~uvstvuvam ta`no. Takov Aerodrom na{iot grad ne zaslu`uva: mete`, neorganiziranost, haos, izgubeni ili nepristignati kuferi ili baga` na patnicite, taksisti koi ve vle~at za rakav na site strani, nehigiena... Trgnuvate za doma. Nema patokazi po svetski standardi, ulici polni so dupki ili vdlabnatini. Krstosnici so "harmonika" asfalt i imate ~uvstvo deka se vozite po izorana niva. Vleguvate vo neosvetleni temni ulici. Pita~i so goli deca od mesec dena vo racete. Ta`en izgled. Gledate nesredeni trotoari ili trotoari pretvoreni vo kafuliwa, a pe{acite odat po kolovozot. Tre{ti nevkusna muzika do docna vo no}ta. Niz gradot se {iri nesnosna rea od kontejnerite, okolu koi stoi rasfrlan smet. Rea od nesoodvetna kanalizacija. Duvne li vetre, na site strani letaat najlon-kesi, hartii i drugi otpadoci. Ne~isti ulici, ne~isti korpi za smet. Suva treva, suvi lisja, nikoj ne gi navodnuva. I treba li u{te da nabrojuvam {to mu nedostiga na moeto sakano Skopje za da bide moderen grad? Toa e beskrajna niza na strate{ki gre{ki vo urbanisti~kite planovi, vo planiraweto, vo viziite za gradot itn. Nie nemame nitu osmislen centar, nitu star grad. Imame, ama nemame. A, toa ni se slu~uva pove}e od subjektivni, otkolku od objektivni pri~ini. Onie {to ve}e deset godini ja praktikuvaat vlasta zaboravija zo{to se izbrani na tie funkcii. Osven xebovite, ni{to drugo ne im e sveto. ]e im stane sveto i }e se setat samo pred izborite, koga im se tresat foteljite.

MS: [to e toa {to Ve izdvojuva od drugite kandidati za gradona~alnik na grad Skopje?

\OR^EV: Jas nemam "grevovi od minatoto" ili "politi~ki opa{ki". Ja zastapuvam tezata za nepartiski stil na rakovodewe na gradot so forsirawe na entuzijasti, rabotlivi, ~esni lu|e, eksperti koi ja znaat svojata rabota. Li~nite interesi ne se dominanta vo mojata `elba za ostvaruvawe na idealot nare~en Skopje - svetska metropola. Transparentnost vo raboteweto na gradona~alnikot i Sovetot na gradot }e bidat vodilki vo mojata rabota, dokolku gra|anite mi ja dadat doverbata. ]e formiram ekspertski timovi {to }e ponudat kompetentni re{enija za site problemi na gradot. Vo soglasnost so mojata profesija sekoga{ }e go slu{am glasot na gra|anite, nivnite mislewa, nivnite predlozi, nivnite `elbi kakov grad sakaat, kako da se re{at problemite vo nivnite maala, naselbi. Vo mojata Partija ve}e sprovedovme svoeviden referendum me|u gra|anite za problemite koi gi ti{tat. I ottuka gi crpime ideite. Kako iden gradona~alnik sekoga{ }e bidam otvoren i jas i moite slu`bi za gra|anite, za nivnite poplaki, mislewa, predlozi, `elbi. Sakam i }e nastojuvam da bidam gradona~alnik na site gra|ani na Skopje. Podednakvo mi se dragi gra|anite od site grupi, nacionalnosti, veri i verski ubeduvawa i od site sloevi i partii, za{to kako li~nost, a i spored profesijata, sum humanist i altruist. Siguren sum deka toa mo`at da go potvrdat 80.000 bolni od astma i okolu 70.000 bolni od hroni~na opstruktivna belodrobna bolest vo Republika Makedonija na koi im go posvetiv `ivotot.

MS: Kakvi proekti mu nudi Va{ata partija na gradot Skopje za da dobie moderna komunalna infrastruktura, ili pak i natamu }e se sproveduvaat "krpenici" na ulicite i {minki na fasadite?

\OR^EV: Ve}e istaknav deka kako profesionalec vo svojata oblast imav mo`nost da ja pretstavuvam Makedonija vo pove}e od pedeset metropoli vo Evropa i Amerika. Kako ~ovek od naukata {to trieset godini bil otvoren, ispolnitelen, detalen, kreativen, qubopiten i so kriti~ka mo} na nabquduvawe, bi sakal da pomognam so seta svoja energija i so potencijalot koj go imame vo na{ata partija VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija, vo golemiot proekt {to go sonuvam od svoeto detstvo - Skopje kako svetska metropola, a skopjanecot kako gra|anin na svetot. Toa e globalniot proekt vo mojata Partija i moj li~no, od koj proizleguvaat site drugi proekti i vizii za na{iot glaven grad. Globalniot proekt podrazbira vkusno ureden i organiziran grad na zadovolstvo na site negovi `iteli i posetiteli. Skopje treba i mora da dobie moderna komunalna infrastruktura za koja vo mojata Partija postoi op{t konsenzus, no i stru~na, ekspertska i motivira~ka podgotvenost. Vo na{ata Partija i kaj mene li~no nema mesto za improvizacii, ad hoc aktivnosti i re{enija vo funkcija na momentni interesi. Za lagite i la`nite vetuvawa vo mojata Partija nema mesto. Desetina godini sme svedoci, ne samo vo Skopje, tuku i {irum zemjata, kako pred izbori se otvoraat novi-stari gradili{ta, po dva i pove}e pati "sve~eno" se pu{taat razni objekti vo upotreba so seta pompa od arsenalot na socrealizmot i na detskite li`av~iwa. Po izborite seto toa stivnuva, vlasta e osvoena, mo`e da se u`iva vo blagodetite {to taa gi nudi. VMRO vetuva samo rabota, rabota i rabota. Kopaweto i prekopuvaweto na ulicite, trotoarite, parkovite, {minkaweto na fasadite vo presret na izborite, vetuvawata i pompite i demagogiite neka im ostanat na ~est na ovie koi deset godini ja praktikuvaat vlasta i seat veter i magla, a nie, mojata Partija i jas, }e gi preselime na smetot na istorijata.

MS: Izgleda deka nekoi pogolemi proekti {to }e go promenat gradot Skopje ne mo`at da se sprovedat bez voljata na centralnata vlast - ministerstvata i podra~nite edinici. [to }e prezeme Va{ata Partija na planot na otstranuvaweto na protivre~nostite od ovoj tip za pouspe{no funkcionirawe na lokalnata samouprava?

\OR^EV: Zakonot za lokalna samouprava na SDSM od 1996 godina ne go polo`i ispitot na vremeto. Toj e napraven taka {to stana ko~nica za razvojot na lokalnata samouprava i zlaten rudnik za li~nite interesi na politi~arite. Toj Zakon onevozmo`uva dinami~en razvoj na lokalnata samouprava, a e "agens" za inficirawe na politi~arite od virusot "bogatstvo" {to sive ovie godini obilno se koriste{e. Vo nego nema ni{to integrira~ko na op{tinite so Gradskata uprava na Skopje. Naprotiv. Ingerenciite ili se preklopuvaat ili se razli~no postaveni, pa li~at na basnata od Ivan Krilov "Lebed, rak i {tuka", koga lebedot te`nee kon viso~inite, rakot vle~e nazad, {tukata kon dlabinite i tuka prosperitet nema. Zakonot kako da e praven protiv gradot i po{iroko protiv unitarna Republika Makedonija. A s# na s# ovozmo`uva bogatewe na poedinci od politikata i biznis-sferata. Mojata Partija go sogleda i izu~i ovoj problem i sekako, dokolku dojde vo pozicija, a jas se nadevam deka }e dojde, }e go inicira ovoj problem vo Parlamentot so {to bi se do{lo do konstruktiven, pravno izdr`an zakon za lokalna samouprava koj pred s# }e bide vo interes na dr`avata i gra|anite.

MS: Lokalnite izbori se odvivaat vo osobeno naelektrizirana politi~ka atmosfera, bidej}i del od opozicijata niv gi izedna~uva so svoeviden referendum za predvremeni izbori?

\OR^EV: Nie sme za predvremeni parlamentarni izbori VEDNA[ I SEGA. Ponatamo{noto praktikuvawe na vlasta od aktuelnata pozicija e destruktivna i opasna za Republika Makedonija vo site segmenti na nejzinoto postoewe. No toa, predvremeni parlamentarni izbori, nema da se slu~i. Zo{to? Zatoa {to sega{nata pozicija i zdru`enata opozicija se sijamski bliznaci. Tie se pothranuvaat edni so drugi. Tie ne mo`at da postojat edni bez drugi. I nema razlika vo nivnoto praktikuvawe na vlasta. So koe moralno pravo zdru`enata opozicija bara predvremeni parlamentarni izbori koga ne taka odamna tie si poigraa so tristotinite iljadi potpisi na gra|anite za predvremeni izbori. Tie gi potcenija i gi omalova`ija gra|anite na Republika Makedonija. A, na ~elo na zdru`enata opozicija i ponatamu se istite politi~ki kreaturi koi doskoro bea na vlast. Isto taka, na ~elo na aktuelnata Koalicija na vlast se istite politi~ki kreaturi koi baraa predvremeni izbori. Normalno, ne gi dobija. Normalno, i sega nema da ima predvremeni parlamentarni izbori. Da imame ~esni politi~ari kaj Koalicijata na vlast i zdru`enata opozicija, rabotite poinaku bi se odvivale. Normalno, bi se odvivale bez falsifikati. No, kaj nas, za `al, normalnoto ne e normalno. Nie vo tie dve politi~ki strukturi imame bolni politi~ari za vlast, za bogatstvo, za li~ni interesi. Politi~ari prema~kani so site boi. Niv gi interesiraat samo blagodetite {to im gi nudi vlasta: axilaci, skapi avtomobili, vikendi~ki, stanovi, tuka i vo stranstvo, debeli devizni konta vo stranski banki, luksuzni restorani, primawe mito za uslugi, rasprodavawe na dr`avata, provizii od potta na gra|anite, prodavawe na nacionalnite i dr`avnite interesi itn. So takvi politi~ari nema moderno Skopje, nema Skopje - svetska metropola, nema prosperitet na Makedonija, nema duhovno obedinuvawe na site Makedonci, nema dr`aven konsenzus na site gra|ani na Republika Makedonija.

Aktuelnite politi~ari i od pozicijata i od opozicijata sproveduvaat neviden grabe` na sopstveniot narod, sproveduvaat rasproda`ba na s# {to mo`e da se prodade, pa duri i na gordosta i na ~esta na gra|anite. Bez skrupuli, bez tro{ka gri`a na sovesta, bez tro{ka ~uvstvo za svojot narod, za svojata dr`ava. [to pobrzo gi snema od politi~kata scena i ednite i drugite, tolku podobro za Makedonija i bibliskiot makedonski narod i site gra|ani {to `iveat na ova par~e zemja. Ne slu~ajno velam bibliski, zatoa {to pokraj Izrael i Makedonija se spomnuva vo Biblijata i zatoa Makedonija ne zaslu`uva vakva vlast. Gra|anite pametat mnogu dobro. Vo kolektivnata memorija ostanuvaat dobrite dela, no ostanuvaat i nedelata. A, nedelata na aktuelnata vlast i zdru`enata opozicija se nemerlivi. Zatoa, mojata partija, VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija, vo koja ~lenuvaat ~esni Makedonci i drugi gra|ani na ovaa dr`ava, o~ekuva na ovie izbori dvete politi~ki strukturi koi deset godini opasno majtapat so Makedonija, da bidat zbri{ani od politi~kata karta na na{ata dr`ava. A, ako toa ne se slu~i na 10 septemvri, dlaboko sme ubedeni deka vo bliska idnina narodot }e go stori toa.

Garancija gledame vo sekojdnevnite novopristapeni ~lenovi vo na{ata Partija i od kontaktite so gra|anite-simpatizeri koi od den na den gi ima s# pove}e. Ne seja~ite na magla i pra{ina, na demagozite, mora da im dojde krajot. Zatoa go formiravme i zatoa postoi VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija. Toa e na{a sveta zada~a i obvrska kon makedonskiot narod i gra|anite na Republika Makedonija.