GOLGOTATA NA MAKEDONCITE VO GRCIJA

Po dolgoto petvekovno ropstvo pod vlasta na carigradskite sultani na golemata Osmanliska Imperija, do Prvata i Vtorata balkanska vojna (1912-13), na{ata nesre}na tatkovina, prekrasna Makedonija, be{e podelena, so blagoslov na golemite imperijalisti~ki sili, me|u nivnite pomali balkanski sojuznici - Bugarija, Grcija i Srbija, za da gi privrzat u{te pove}e i da gi napravat u{te poposlu{ni koga }e im se pojave{e potreba od mali sateliti-prislu`nici.

Toga{ Makedoncite se najdoa na po~etokot na novata sopstvena golgota {to ne be{e samo pod vlasta na Grcija, tuku i pod vlasta na Bugarija i Srbija. Vo tie tri balkanski monarhii na{iot narod za~ekori kon vrvot na najgolemite stradawa, nevideni dotoga{, sadisti~ki i morni~avi vo sekoj odnos. Vo neizdr`livi uslovi `iveeja na{ite sonarodnici od krajot na Prvata svetska vojna navamu, re~isi do skoro. Teror! Teror i samo teror. Me|utoa, ~esno e da se ka`e deka samo KPG povremeno, a ne sekoga{, ima{e human i progresiven odnos kon Makedoncite i kon nivnata te{ka polo`ba vo gr~kata monarhija. Ima{e i intelektualci koi gi branea od fanatiziranite gr~ki nacionalisti i monarhofa{isti. Sepak, nivniot glas be{e glas vo pustina.

Za maltretirawe na na{ite sonarodnici, osven vlastite, bea organizirani i oddelni zdru`enija od {ovinisti i fanatici. Takva be{e i teroristi~kata organizacija "Gr~ko-makedonska tupanica", koja osobeno revnosno nastojuva{e da se isfrli makedonskiot jazik od javniot `ivot sekade kade {to `iveeja Makedoncite. Vo edna naredba na organizacijata vo vrska so predlogot za zabrana na makedonskiot jazik pi{uva deka prekr{itelite na ovaa naredba }e se smetaat za predavnici na tatkovinata i }e gi stigne stra{na kazna.

Vo drug izve{taj na pe{adiskiot poru~nik G. Sakelaropulos, otkako }e konstatira deka za nametnuvawe na gr~kiot jazik "ni{to ne e napraveno", "pa ~ovek misli, osobeno koga e pazaren den, deka ne se nao|a na gr~ka zemja", toj predlaga "celata nastava so Slovenite da zeme pravilen pravec". Morni~avata polo`ba ja opi{uva{e i gr~kiot vesnik "Rizospastis", vo koj be{e objaveno pismo na makedonski jazik, no so gr~ki bukvi i vo koj be{e podvle~eno deka "terorot nad Makedoncite e stignat do najgornata skala". Gr~kite vlasti sproveduvaa teror i vrz Makedoncite-vojnici vo Gr~kata armija. Eden Makedonec vo svoe pismo pi{uva: "Vrz nas Makedoncite vojnici od 6-ot polk, tie primenuvaat najvarvarski metodi". I tie ne smeeja da zboruvaat na maj~iniot jazik. Vo vrska so borbata za istisnuvawe na makedonskiot jazik bea koristeni i sredstva protiv u~enicite vo osnovnite u~ili{ta, vo koi ima{e slu~ai u~itelite da im go bockaat jazikot na Makedon~iwata so igla. Krajno nehumano.

Vo tekot na Vtorata svetska vojna na{ite sonarodnici stradaa od {ovinisti~ki teroristi~ki grupi. Istata polo`ba, so streme` golgotata na Makedoncite da prerasne vo najgolema od site drugi, ne se namali, tuku stana u{te pote{ka po po~nuvaweto na Gra|anskata vojna (1946 - 49). Monarhofa{istite po~naa so fizi~ko istrebuvawe na Makedoncite, vr{ej}i na toj na~in o~igleden genocid na na{ite sonarodnici, pri {to ne po{teduvaa ni deca, ni mladi `eni i ma`i, ni starci. Vo novite u`asni uslovi, {to se karakteristi~ni re~isi na sekoja gra|anska vojna, Makedoncite se opredelija na stranata na ELAS, na ~ie ~elo stoe{e legendarniot Markos, biv{ politi~ki komesar na Makedonskata grupa na divizii na ELAS. Mnozina Makedonci stanaa partizani i u~estvuvaa vo borbite za edna nova Grcija, so prava za site malcinstva koi `iveeja vo nea, za edna demokratska Grcija vo koja Makedoncite bi gi u`ivale site prava, bez isklu~ok i bez diskriminacija kon niv.

Markos na 16.08.1947 godina proglasi slobodna i nezavisna Republika. Na 12 dekemvri istata godina osnova i Privremena demokratska vlada, vo svojstvo na pretsedatel na istata. Vo negovite edinici hrabro se borea i Makedoncite - so cel da se obezbedi ramnopravnost vo idniot sloboden `ivot na Grcija, bez monarhofa{isti~ki poltroni i bez voeni zlostori, kakvi {to ima{e masovno vo monarhofa{isti~kata Armija na Grcija, {to raspolaga{e so 240.000 regularni vojnici, sovetuvani od imperijalisti~kite stru~waci, za koi i voenite zlostori bea sredstvo da dojdat do pobeda nivnite poltroni od voenite krugovi, a i od drugi lica na visoki funkcii.

Po bitkata na Gramos vo septemvri 1949 partizanskoto dvi`ewe na Zaharijadis (naslednik na Markos) vo Grcija kone~no be{e razbieno. Armijata po~na so nov teror nad Makedoncite.

Od razgromot na partizanite po~na pak nova golgota na Makedoncite pod gr~ka vlast. Iljadnici de~iwa, mladi lu|e i stari Makedonci, pove}eto slabo oble~eni, begaa od svoite rodni ogni{ta i preku albanski teritorii kon slobodna Republika Makedonija, za da si gi spasat `ivotite. Sekoj koj }e vide{e nekoja od tie begalski koloni, ne mo`e{e, a da ne se raspla~e. Makedonija pla~e{e, a kako rezultat od okupacijata ne be{e vo sostojba site da gi zadr`i kade {to im be{e mestoto - vo Makedonija.

Mnozina od niv zaminaa kon drugite socijalisti~ki zemji, za od po~etok da po~nat `ivot, iako vo rodnite mesta, pred svojata tragedija i golgota, imale s# {to im bilo neophodno i toa spe~aleno so ~esen trud. Makedonska gor~liva sudbina! Eden mal narod rasprsnat vo mnogubrojnite dr`avi vo Evropa, a denes i po site kontinenti na na{ava planeta - Zemja.

Nie tuka, vo na{ava mati~na Makedonija, nikoga{ ne smeeme da gi zaboravime golgotskite stradawa na na{ite bra}a od ubavata

Belomorska Makedonija, kako {to i tie ne gi zaboravija morni~avite spomeni za nivnite imoti, zagrabeni od inorodci, nivnite spomeni od veselite i radosni detski igri, vo prvite u~ili{ni godini, kako i od pre`ivuva~kite vo zrelite godini na `ivotot. Na krajot, ne gi zaboravaa nikoga{ nitu spomenite za grobovite na vozqubenite ~lenovi na nivnite semejstva i rodovi.

Istorijata na balkanskite narodi e polna so me|usebni sudiri, pottiknuvani naj~esto od velesilite, za ostvaruvawe na nivnite imperijalisti~ki aspiracii, za potoa da se projavuvaat na farisejski na~in kako humani mirotvorci i za{titnici na balkancite, pretstavuvani od nivnite novinari i diplomati kako divjaci.

Edno e mnogu va`no da se znae koga se zboruva za vakvite stradawa na na{iot narod, a niz kakvi stradawa pominale i drugite lu|e, narodi na Balkanot. Imeno, poznavaweto na sopstvenite istoriski stradawa vo minatoto ne smeat da bidat pri~ina za omraza i za ne~ove~ka `elba za odmazda. Odmazdata e sekoga{ nepravi~na i zla, za{to re~isi bez isklu~ok zasegnuva nevini lu|e.

Sovremenite pokolenija treba da vospostavuvaat mostovi za prijatelstvo i me|usebna pomo{, a ne da {irat omraza edni kon drugi. Samo taka mo`at da izgradat podobri me|usebni odnosi, soglasno humanosta i neophodnoto ~ovekoqubie.

Prijatelstvoto e glavno sredstvo za toa, kako i najcvrsta osnova za vospostavuvawe mir vo daden region so pove}e sosedni dr`avi, naseleni so drugi narodi.

Mirotvorstvoto ni e neophodno, za{to e najblagorodno, naj~ovekoqubivo, najhristijansko, najsovr{eno, vo sekoj odnos, pa zatoa Gospod Isus Hristos vo svojata nenadminata Gorska beseda veli:

"Bla`eni se mirotvorcite, za{to tie }e se nare~at sinovi Bo`ji".