OP[TESTVENITE ANOMALII NIZ TEORIJA I PRAKTIKA

Nau~nite i stru~ni trudovi na d-r Todor Kralev, podeleni vo tri bloka i toa: Kriminolo{ki karakteristiki na delikventnata populacija; Osnovni karakteristiki na nebre`nata delikvencija so poseben osvrt na soobra}ajnata delikvencija i Samoubistvoto, se kompletirani vo deset knigi, a nekoi od niv izlegoa od pe~at ovaa godina.

Soobra}ajnata delikvenija koja ja opfa}a nebre`nata delikvencija i kaznivata zona na Soobra}ajot i Soobra}ajniot delikvent i zatvorot, {to e mo{ne aktuelna tema ne samo od krivi~no-praven aspekt, tuku i od fenomenolo{ki aspekt, zatoa {to soobra}ajniot delikvent spa|a vo nebre`nata delikvencija, no toj kaznata ja izdr`uva zaedno so preostanatite delikventi ubijci, sociopati i sli~no, taka {to procesot na resocijalizacija se pretvora vo svoja sprotivnost.

Gospodinot Todor Kralev vo svoite trudovi gi vklu~uva i sopstvenite istra`uvawa vo oblasta na soobra}ajnata delikvencija.

Vo vrska so negoviot trud "Kriminologija na nebre`nata delikvencija" recenzentot prof. d -r Jovan Proevski veli: "Pozitivnosta na ovoj trud e vo toa {to taa mo`e korisno da poslu`i na sekoj op{testven deec koj na profesionalen ili drug plan ima interes za soobra}ajnata delikvencija, za nejzinite pri~ini i posledici, bilo vo domenot na prou~uvawe i sledeweto na ovaa problematika, bilo vo prevencijata i represijata na kaznenite dela, ili vo podgotvuvaweto i primenata na propisite od oblasta na soobra}ajot".

D-r Todor Kralev svoite istra`uvawa gi vklu~uva i vo oblasta na suicidot i go istra`uva sekoe samoubistvo {to e izvr{eno vo Makedonija od 1946 godina pa navamu, so uvid vo dokumentite i izve{taite od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Od negovite istra`uvawa mo`e da se sogledaat mnogu fakti i zakonitosti, a eden fakt koj se povtoruva mnogu pati toj ve}e stanuva zakonitost. Spored stastistikata, futorolozite smetaat deka za 50 godini pri~ina za smrtta na sekoj tret ~ovek }e bide suicidot, zatoa {to koga se sledi edna pojava vo sto godini, toga{ mo`e da se predvidi kako }e se odviva taa pojava i za pedeset godini. Tipi~no za Makedonija e toa {to na eden tesen prostor ima golema razlika vo stavkata na samoubistva, taka {to vo Isto~na Makedonija ima pogolem broj samoubistva od Zapadna Makedonija.

Studijata za samoubistvoto e nau~en trud koj go sogleduva samoubiecot od pove}e aspekti i toa kako toj `ivee, dali se zabele`uva vo sredinata, kako razmisluva i sli~no.

Vo tretiot blok koj ja opfa}a problematikata na samoubistvoto, d-r Todor Kralev go definira samoubistvoto kako op{estveno - negativna pojava i individualen ~in na ~ovekot {to pretstavuva svesno i namerno uni{tuvawe na sopstveniot `ivot, toa e oblik na ~ovekovo reagirawe na egzogenite i endogenite konfliktni situacii, no vo nekoi slu~ai toa e i psihopatolo{ka reakcija koja e barem isto tolku i rezultat na sklopot na li~nosta i na intrapsihi~kite krizi i presmetki, kolku i na egzogenite ~initeli koi vo takvite slu~ai igraat vtorostepena uloga. Spored prof. d-r Nelko Stojanoski, trudot na d-r Todor Kralev pretstavuva zna~aen pridones na suicidologijata i na sovremenata nau~na misla voop{to. Toj e solidno teoretski zasnovan, a analizata na empiriskata gra|a gi dava optimalnite rezultati. Spored toa trudot okolu ovaa problematika mo`e da bide interesen i koristen od {irok krug na institucii i poedinci.

Vo recenzijata, pak, od prof. d-r Qup~o Arnaudovski se veli: "Izborot na samoubistvo kako individualen ~in na ~ovekot da gi razre{i svoite problemi, da izbega od sekojdnevieto, da ras~isti so sebe i so drugite okolu nego, da izbega od realnosta, da izbega od sopstvenata ~ove~ka su{tina koja e vo osnova tvore~ka i borbena, nepokolebliva vo nastojuvaweto da postigne sopstvena i zaedni~ka asocijalna, ekonomska, pravna i politi~ka sigurnost vo `iveeweto, e najnelogi~niot, najneprifatliviot i najnerazumniot i za sebe i za drugite, ~in za razre{uvawe na problemite. Pa, ottuka i postojaniot op{testven i nau~en interes za nejzinoto prou~uvawe se so edinstvena cel "da se dobie odgovorot zo{to ~ovekot ~ini ne{to {to e vo sprotivnost na so negovoto biolo{ko, psiholo{ko, socijalno, pravno i politi~ko i drugo bitie da se prezemat sredstva za negovo prevenirawe i spre~uvawe".

Spored seto toa, veli d-r Qup~o Arnaudovski, zaklu~nite sogleduvawa vo ovaa studija imaat posebno zna~ewe i vrednost i od metodolo{ka gledna to~ka, bidej}i vo niv avtorot na eden sistematski, no koncizen na~in gi izveduva najbitnite postavki, stavovi, tezi i tvrdewa za sekoj del posebno.

Sledna vrednost na ovoj trud pretstavuva i obemnata literatura {to ja nudi avtorot vo prilo`enata bibliografija. Taa pretstavuva vo najgolem del popis na najzna~ajnata doma{na i stranska literatura koja se zanimava so ovaa pojava. Nejzinata vrednost e u{te pogolema zatoa {to avtorot ja koristi obemno, ja citira i naveduva niz celiot trud, vo vrska so sekoj problem i na toj na~in i takviot pristap negovite izlagawa gi ~ini uverlivi, a na ~itatelot mu nudi golem broj informacii i go upatuva kade mo`e da da go zadovoli svojot interes.