MAKEDONCITE IMAAT KORENI OD ANTI^KA MAKEDONIJA!

Knigata e podelena na dva dela - Op{ta voena istorija i Makedonska voena istorija. Op{tata voena istorija e razrabotena poradi nejzinoto vlijanie vrz sozdavaweto na makedonska vojska i makedonska voena ve{tina vo razli~ni periodi od voenata istorija na Makedonija. Vo vtoriot del, nasloven so "Makedonska voena istorija" se razrabotuvaat voenite nastani, organizirani i predvodeni od Makedonci i specifi~nata makedonska voena ve{tina, prepoznatliva vo izminative 28 veka.

Vo knigata argumentirano se doka`uva deka korenite na makedonskiot narod se dlaboki i poteknuvaat od anti~kite Makedonci, 8 veka pred Hrista. Doseluvaweto na Slovenite vo Makedonija vo 6 i 7 vek ne pretstavuva po~etok na sozdavaweto na makedonskiot narod, tuku po~etok na me{awe na slovenskoto naselenie so starosedelcite vo Makedonija, odnosno so anti~kite Makedonci, koi vo toa vreme pod vlijanie na Vizantija se narekuvale Romei, pi{uva vo knigata d-r Van~e Stoj~ev.

So ogled na svoeto centralno mesto vo prostorite na etni~ka Makedonija, [tip zazema i centralno mesto i vo voeno-politi~kite nastani vo Makedonija, osobeno vo borbata protiv Osmanliite vo 17 vek, 1689 godina, vo vremeto na Karpo{evoto vostanie koga Ivo {tipjanecot, zaedno so Karpo{, go kreva poznatoto Karpo{evo vostanie. Vo vremeto na isto~nata kriza (1875 - 1880), koga vo [tip dejstvuva Josif Kova~ev i koga se sozdavaat prvite crkovni kru`oci, isto taka [tip zazema zna~ajno mesto. Osobeno zna~ajno mesto [tip ima vo vremeto na formiraweto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo 1893 godina i osobeno koga vo [tip vo 1894 godina u~itelskata dejnost po~nal da ja vr{i Goce Del~ev. Po negovoto pristignuvawe vo [tip se zapoznal so Dame Gruev i po~nale da gi organiziraat mesnite komiteti - Dame Gruev vo gradot, a Goce Del~ev vo {tipskite sela. I toa se nikulci na prvite ~eti na vooru`enite sili na TMORO.

Potoa, se nadovrzuvaat Vini~kata afera, pa balkanskite vojni vo koi [tip zazema zna~ajno mesto. Vo Vtorata svetska vojna, po navleguvaweto na bugarskite okupatorski sili do avgust 1943 godina, vo [tip bila smestena polkovska komanda, a od avgust 1943 godina vo [tip e dovedena 17 bugarska divizija, pa vo ovoj grad e smestena i diviziskata komanda.

Za vreme na osloboduvaweto na Makedonija vo okolinata na [tip, na prostorot na Pla~kovica, se formira 4 makedonska brigada, a ne{to podocna i 14. Mora da se naglasi deka osloboduvaweto na [tip go izvr{ile edinici na makedonskata vojska, bez ~ija bilo pomo{.

Vo knigata pokraj voenite, se opfateni i brojni voeno-politi~ki nastani i osobeno me|unarodni dogovori na koi se re{avala sudbinata na Makedonija, kako {to bile Sanstefanskiot dogovor, Berlinskiot, Bukure{kiot, Versajskiot dogovor i Pariskata mirovna konferencija.

Inaku, d-r Van~e Stoj~ev planira izdavawe i na kniga posvetena na deloto na Mihajlo Apostolski. Arhivskata dokumentacija za Apostolksi e smestena vo Voenata akademija vo Skopje. Momentno, d-r Van~e Stoj~ev raboti na knigata "Bukure{kiot miroven dogovor i podelbata na Makedonija na 10 avgust 1913 godina".