"I NIE TORBE[ITE SME POTOMCI NA PELAZGITE"

Mustafa Kemal Ataturk bil sin na Ali Riza od Sebi{ta, Golo Brdo, vo Republika Albanija, i na Zubejda od Kumanovo. Ova predanie sum go slu{nal od pove}e sela vo Golo Brdo. Istoto go tvrdi i d-r Milenko M. Filipovi}, vo svojata kniga "Golo Brdo" na str. 35, pe~atena vo 1940 g.

Vo Labuni{ta postoi predanie deka grupa majstori rabotele na ba~ilata, sopstvenost na Ataturk, so 12.000 ovci. Majstorot mu rekol na Ataturk: "Zo{to ti se ovie gajliwa da se rasprava{ so ovci". Toj mu odgovoril: "Ne mi e do ovcite, tie pak }e mu ostanat na narodot, ami sakam da poslu`am za primer, deka samo so rabota mo`eme da opstaneme kako solidna dr`ava. Starite labuni{ki majstori velea deka Ataturk bil posebno raspolo`en kon torbe{ite.

Mehmed Ali Pa{a - kral i osnova~ na egipetskata dinastija e od s. Labuni{ta, od tatko Alija i majka Marija. Upravuvale so Egipet od 1805 do 1847 godina. Umrel vo1849 godina. Negovite potomci upravuvale do 1952 godina koga posledniot kral od ovaa dinastija Farik, go simnaa Garip i Naser.

Za da ja doka`eme ovaa vistina, potrebno e da gi poso~am dvata fakta, mesnoto predanie, potkrepeno so eden Ferman, i istoriskite fakti.

Predanieto veli: "Alija bil o`enet za hristijankata Marija. Se zele so qubov, so dogovor Marija da si ostane kako hristijanka, i po smrtta da bide pogrebana vo hristijanski grobi{ta. Taka i bilo. Decata od nivniot porod da ja imaat tatkovata vera. Niven prvenec bil sinot Mehmed, koj mo{ne se razvival. Koga Mehmed imal 16 godini, rabotele kako grade`nici nekade vo Turcija. Edna{ pokraj nivnata gradba pominal sofiskiot pa{a na ~elo na edna golema voena edinica i go zdogledal mladiot Mehmed, koj kako od {ega gi prenesuval golemite grade`ni materijali. Se prika`uva deka na 16 godini te`el 120 oki. Toga{ sofiskiot pa{a mu se obratil na tatko mu Alija: "daj mi go detevo, od nego }e napravam vojnik koj }e vleze vo istorijata. Tatko mu se soglasil i deteto Mehmed si zaminalo so vojskata. Dolgo vreme ni{to ne se slu{nalo {to stanalo so deteto. Koga se pobunil {kodranskiot pa{a, se otcepil od Sultanot, toga{ mladiot Mehmed so ~in pa{a, na ~elo na 20.000 vojnici, pominal niz na{ive krai{ta na pat kon [kodra, go kupil mestoto od \orga vo Labuni{ta, ostavil ferman i pari za gradba na xa-mija".

Fermanot e tuka vo Labuni{ta, a xamijata se vika "Mehmed Ali Pa{a". Ova e predanie, a {to veli istorijata?

"Vo 1787 godina se pobunija jani~arite vo Istanbul protiv Sultanot Selim M. Sultanot (kako najbli`en garnizon) go povikal sofiskiot, koj doa|a i go zadu{uva vostanieto. Mladiot oficer Mehmed, Sultanot go zadr`uva vo Istanbul. Vo 1794 grdina se pobunuva i se otcepuva skadarskiot pa{a Mahmut Bu{atli. Sultanot Selim III go ispra}a mladiot pa{a so 20.000 vojnici da go zadu{i vostanieto". Sultanskiot ferman datira od 1794 godina

Vo 1805 godina umira egipetskiot namesnik Alija od [ibenik. Vo Egipet nastana gra|anska vojna za prevlast. Vojuvaat tri frakcii, Memeluci, Selxuci i Vehebidi. Sultanot Selim III go ispra}a svojot veren i mlad pa{a Mehmed Alija, na ~elo na armija sostavena od Bosanci i Albanci. Mehmed pa{a gi pobeduva i gi pokoruva zavojuvanite strani, no vedna{ se proglasuva za kral na Egipet. Negovite vojnici si ostanaa vo Egipet, kade {to i denes ima nivni kolonii".

Pokraj ovie dokazi, dinastijata na Mehmed go bara svoeto poteklo vo okolinata na Struga. Vo 1936 god. Kral Faruk ispra}a svoj minister koj otsednal vo nekoj hotel vo Ohrid, sopstvenost na ~ovekot od Xepin, koj mu dal pogre{ni informacii deka potekloto na egipetskata kralevska dinastija e selo Poum, Stru{ko. Se razbira i ovoj ne mu ka`al deka potekloto mu e torbe{ko, odnosno od Labuni{ta, kako {to i denes u~enite lu|e od ovie prostori toa ne sakaat da go priznaat.

Za napisite (tekstovite) vo "Ve~er" od 17 i 18 juni: "Kemal Ataturk Makedonec" i 27 juni: "Ne ma~ete se zaludno, istorijata ve demantira",

mislam deka toa bea povr{ni tekstovi bez istoriska vistina. Prviot politi~ki, go objavuva svojot dopis, a vtoriot e daleku od vistinata.

Dene{na Turcija le`i na maloaziskiot potkontinent, koj be{e naselen prete`no so Pelazgi, kako i celiot Balkan i Apeninite. So islamizacijata na Mala Azija i so upadot na malubrojnite Turkmeni, se gubi starata nacionalna svest, kako {to se izgubi na Balkanot i Apeninite. Vo Islamot, kako i vo drugite veri, verata e nadnacionalna. [to tolku go naluti gospodinot Adnan ]ahil, pa so tolkav tekst "bombardira" s# pred sebe. Malubrojnite Turkmeni ne ja zagrozija etni~kat pripadnost na Pelazgite vo dene{na Turcija, toa mo`e da se vidi i denes vo nivniot oblik. Verata si go ~ini svoeto. Kolku balkanski lu|e pridonesle za razvojot na turskata dr`ava koja so niv vladee{e na tri kontinenti. Da se potsetime na nekoi od niv. Albanskoto semejstvo Kuprili dade nekolku golemi veziri, i toa vo

najgolemiot zenit na Turskata imperija. Gr~koto semejstvo Evrenos, potomci na Mihail ]ose, dade generaciski mnogu pa{i. Ibraim Pa{a, be{e Grk. Vo 1517 godina go osvoi Egipet, i tamu dobi zvawe Sultan na Egipet. Turskiot admiral Hajrudin Barbarosa, koj go osvoi Magreb, be{e od dene{na Egejska Makedonija, (denes bi rekle) Makedonec. Mehmed pa{a Sokolovi} be{e bosanski Srbin, a vo toa vreme tolku mnogu Srbi ima{e vo turskiot Dvor, {to srpskiot jazik, pokraj turskiot, stana i slu`ben, itn. Imam ~uvstvo deka nie torbe{ite sme oceneti kako lu|e so poniska vrednost i taka se odnesuvaat site kon nas. Kako {to gledam, se sramat {to eden torbe{ ja spasi Turcija od sigurna propast, pa najvulgarno se odnesuvate vo Va{iot dopis. Vo kratki crti uka`uvam deka i nie torbe{ite sme potomci na Pelazgite.

Raskolot ima mnoguvekovna tradicija. Poteknuva od vremeto na Isus Hristos, mo`ebi malku podocna, no mnogu pred Kiril i Metodij, odnosno pred polovinata na devettiot vek. Sega{nite torbe{i bea prvite hristijani na ovie prostori. Go prifatija pred konculskoto hristijanstvo, realno i socijalno. Vo nedozvolenoto (haram) spa|a: svinskoto meso, idolopoklonstvoto, lihvata i dr. Verskoto u~ewe be{e na sopstveniot jazik, jazik na Pelazgite. Verskiot voda~ ne be{e platen, be{e biran me|u pametnite, i go narekuvaa "Babu{", i denes taka n# narekuvaat. So doa|aweto na Kiril i Metodij, i so voveduvaweto na jazikot na Pelazgite na ovie prostori, mesto dotoga{niot koine-jazik, dojde do razlikata vo veruvaweto, bidej}i hristijanstvoto doneseno na koncilite vo Konstantinopol vo 324 i 348 god. ima{e razlika so staro hristijanskoto u~ewe. Vo 10 vek, isto~norimskiot vladetel po odreden ultimatum gi progonuva starohristijanite vo nenaselenite mesta, pove}eto vo neplodni i planinski, kako {to e: Golo Brdo, Reka, Gora, planinata Pind, planinata Rila i Rodopi, Sanxak, nekoi duri vo zapadnoto rimsko carstvo, vo dene{na Bosna. Proteranite imale pravo so sebe da ponesat torba so jadewe i ali{ta. Po toa nas i denes n# narekuvaat torbe{i.

Za `al, svetot e podelen verski, isto taka i vo Makedonija. Poznavam mnogu hristijani-Albanci vo Makedonija, koi ni bukvata "A" ne ja velat. Toa go pravi verata. Poznavam i mnogu Albanci-muslimani, koi se pretopeni vo Turci.