POVODI: Iseleni~ka sredba i osvetuvawe na kambanarijata vo Xepi{te
RODNIOT KRAJ - MINATO I NEZABORAV
Filip Vasilevski, Debar
- Ubav be{e povodot na 23.07.2000 godina koga se sobraa iselenite Xepi{tani, Oti{an~ani i drugi dobronamerni gosti da ja osvetat kambanarijata vo selo Xepi{te, kako simbol na edno pove}evekovno postoewe na hristijanstvoto i na Makedoncite na ovie prostori
- Se zaigra u{te edna{ so zvucite na zurlata i tapanot ona isto oro kako nekoga{, veli tivko i gordo Ilija Todorovski
P
o petti pat kako od iskon povtorno zapiskaa i zatre{tija zurlite i tapanite niz Golo Brdo, niz prekrasnite rudini na Varkovci i Krasta. Niz vdahnovenite srca na Xepi{tani i Oti{an~ani se razlea istiot onoj `agor kako pred pet godini koga se osvetuva{e selskata crkva "Sveti Arhangel Mihail" vo selo Xepi{ta. Kako zavet za mnogu iseleni selani od ovie naseleni mesta, povtorno se sretnaa vo svoeto damne{no ogni{te, da se vidat i da pomuabetat, bidej}i ra{trkanosta i urbaniot na~in na `iveewe si go pravi svoeto.
Osvetenata kambanarija na crkvata "Sveti Arhangel Mihail"
Xepi{tani gi ima nasekade. Se spomnuva vo zapisite deka gi ima vo Grcija, Turcija, Hrvatska, Jugoslavija, Avstralija, vo Kavadarci, Bitola, Skopje, i kade s# ne. Sekade kade {to svile semejni gnezda, kade {to sudbinata nemilosrdno si poigrala so iselenite xepi{tani kako za{titen znak na makedonskiot nepokor.
POMO[
Ubav be{e povodot na 23.7.2000 godina koga se sobraa iselenite Xepi{tani, Oti{an~ani i drugi dobronamerni gosti da ja osvetat kambanarijata vo selo Xepi{te, kako simbol na edno pove}evekovno postoewe na hristijanstvoto i na Makedoncite na ovie prostori.
Liturgiskiot ~in go izvede sve{tenikot Temelko Donevski - opolnomo{ten od Negovoto Preosve{tenstvo, Mitropolitot g.Timotej (koj poradi prezafatenost ne mo`e{e da prisustvuva), so pomo{ na debarskiot arhijerejski namesnik, sve{tenikot Risto Kamburoski.
Zurli i tapani na sredbata vo Xepi{te
Ovaa kambanarija {to e postavena vo dvorot na crkvata "Sveti Arhangel Mihail" e delo na sestrana pomo{ na selanite koi `iveat von seloto, na "Elektrostopanstvo na Makedonija" i "EMO"- Ohrid, za {to jas kako pretsedatel na Organizacioniot odbor dlaboko im zablagodaruvam od svoe li~no ime i od imeto na iselenite selanite od selo Xepi{ta, veli Metodija Novkovski roden xepi{tanec i pretsedatel na Organizacioniot odbor. Moram da ja spomnam i golemata pomo{ {to ni ja dadoa i `itelite od selata Xepi{ta i Oti{ani, koi na koj i da e na~in sakaa ovaa iseleni~ka sredba da uspee i kako takva da za`ivee pove}evekovno, kako i od pripadnicite na ARM, odnosno grani~nata karaula vo selo Cepi{te.
DO EZEROTO
Ubava i nezaboravna nedela za golobr|ani i site prisutni gosti koi ne propu{tija i ovoj pat da dojdat i da go zbogatat ovoj ~in.
Se zaigra u{te edna{ so zvucite na zurlata i tapanot ona isto oro kako nekoga{, veli tivko i gordo Ilija Todorovski, koj pogolemiot del od godinata go minuva vo svojata vikendi~ka vo selo Xepi{ta.
Ima tuka i u{te nekolku vikendi~ki koi gordo & prkosat na prirodata i grani~nata lokacija na seloto. Tuka e vikendi~kata na Levko Trajkovski, na Nive Mitrevski, na Krste Jakimov, na Janko Jakimov i dr.
Ubavo }e zapi{e makedonskiot mudrec: Ili do carot ili do moreto. Ovde go nemame moreto, no go imame Debarskoto Ezero koe kako ogledalo bleska vo dolinata {to go deli Golo Brdo so @upa i ja razubavuva ovaa neskrotena priroda koja kako slavej, koj sekoe utro zapejuva, go o~ekuva do godina povtorno morni~aviot i iskonski glas na zurlata i tapanot, koj sakale ili ne, ne mo`eme da ostaneme ramnodu{ni i da se potsetime deka istorijata i tradicijata ja pi{uvale i ja sozdavale lu|eto. Lu|eto i }e ja odr`uvaat.