ZABORAVENI I OD VLASTA I OD MEDIUMITE VO MAKEDONIJA

Nie so ovaa problematika se sretnavme dosta docna i taa za nas e relativno nova, bidej}i od neodamna stanavme malcinstvo vo svojata biv{a tatkovina, no veruvame deka mo`eme da dademe dosta dobri podatoci za Makedoncite od Jugoslavija, upateni pred s# kon odgovornite lu|e od aktuelnata vlast, no i kon Vas koi se zanimavate so ovaa problematika.

Mislime deka e lesno da se bide Makedonec vo Avstralija, Kanada, Amerika i vo mnogu drugi bogati zemji, no mnogu e te{ko da se bide Makedonec vo Bugarija, Grcija, Albanija i Jugoslavija, zaradi poznatite stavovi na tie zemji i golemata negri`a na odgovornite lu|e od aktuelnava i od minatata vlast vo Makedonija. Se znae deka tuka n# ima najmnogu, pa izleguva deka nie Makedoncite vo ovie zemji sme od nikade.

Tokmu zatoa, nie Makedoncite od ovie zdru`enija od Jugoslavija se obidovme so dopis da gi ubedime parlamentarnite partii i aktuelnata vlast vo Makedonija, ovaa i minatata, da Ve ostavi Vas makedonskite iselenici od dale~nite i bogati zemji so pomalo vnimanie, a nivnoto vnimanie da bide mnogu pogolemo kon nas Makedoncite od Bugarija, Grcija, Albanija i Jugoslavija, s# dodeka ne se izborime za nekoe dostoinstvo i duhovno bogatstvo i s# dodeka u{te n# ima.

Nie ne sme golema zemja so broen narod za da mo`eme da dozvolime da n# snemuva od tie prostori vo taka golem broj.

Zatoa, predlagame na Agencijata za iseleni{tvo po~esto da se sretnuva so makedonskite pretstavnici od ovie zemji, makar dva pati vo godinata.

Nie vo Jugoslavija se ~uvstvuvame nekako izmameni. Znaete, ako nekoj saka da odi od Makedonija i da `ivee nadvor od nea, toa e negov li~en izbor, no koga golem broj lu|e }e se najdat so eden administrativen ~in nadvor od tatkovinata, kako {to se slu~i so nas Makedoncite, koi vo golem broj ostanavme malcinstvo vo Jugoslavija, so mnogu nere{eni problemi, toga{ takvata pojava ne e samo neobi~na, tuku i nenormalna. Zatoa bi trebalo posebno da ni se pomogne, so {to i nie bi dobile `ivot kakov {to zaslu`uvame.

Po raspa|aweto na na{ata porane{na tatkovina ostanavme sami, sega kako nacionalno malcinstvo, vo edna zemja kakva {to be{e toga{nata Jugoslavija. [to mo`evme da napravime vo samite po~etoci, osven da se borime da pre`iveeme. No, ne pomina mnogu vreme, pa prvoto sobirawe na Makedoncite vo Jugoslavija go napravivme nie Makedoncite od Brani~evskiot okrug vo voenata 1996 godina na {esti noemvri i toa onie Makedonci koi ne se upla{ija od jugoslovenskata stvarnost, koi sakaa da go `iveat svojot son, koi za svojot `ivot imaa povisoka misla, formiraa Zdru`enie na Makedonci. ^len na ova Zdru`enie mo`e da bide samo onoj vo ~ii `ili te~e makedonska krv najmalku 50 otsto i ~ija tatkovina e Makedonija.

Sledej}i go ovoj princip i celite na Zdru`enieto se takvi. Negovite ~lenovi da gi neguvaat obi~aite, folklorot, tradiciite, a posebno maj~iniot makedonski jazik, koj za nas vo Jugoslavija osobeno e zna~aen. Preku jazikot sakame na{ite ~lenovi da sfatat deka pripa|aat na eden drug narod i drugo podnebje, zatoa {to jazikot e edna od golemite svetosti na na{ite koreni preku kogo najprvo po~nuvame da umirame kako Makedonci.

Nemojte da mislite deka sme nie nekoi makedonski nacionalisti, mislam vo negativna konotacija. Ne. Nie sme lojalni gra|ani na Jugoslavija. Tamu go `iveeme svoeto sekojdnevie, tamu sme formirale semejstva, sme sozdale domovi i sme steknale prijateli. Nie samo sakame da ostaneme ona {to navistina sme po ra|aweto - Makedonci, svesni i gotovi za takvo sfa}awe da platime.

Formiraj}i go Zdru`enieto mislevme deka rabotime ne{to dobro za sebesi i za na{ite deca, no i za Makedonija, pa taka o~ekuvame nekoja sorabotka i razbirawe za na{ite potrebi od na{ata Matica, a pomo{ barem onakva kakva {to imaat Srbite vo Makedonija od svojata Matica, koja e inaku kako {to znaete vo golemi maki, ekonomski i politi~ki. Eve nekolku primeri kolku za osnovna sporedba.

Srbite vo Makedonija se mnogu dobro organizirani, sporeduvajki gi so nas Makedoncite vo Srbija. Tie imaat zdru`enija, dru{tva i Srpska demokratska stranka i skoro site imaat prostor kade {to im e sedi{teto i {to e pova`no od s#, tie se vonredno edinstveni, {to se manifestira preku ambasadorot, koj e vo sekoj pogled vistinski prestavnik na svojot narod.

Nie Makedoncite vo Jugoslavija imame navistina samo edno Zdru`enie na Makedonci, a postoi i edno Dru{tvo na jugoslovensko-makedonsko prijatelstvo "[ar Planina", so koe sme skarani, iako nemame re~eno ni eden zbor. Nitu edna od tie makedonski asocijacii nema nikakvi prostorii, a prostoriite se osnova za kakvi bilo aktivnosti. Formirawe na partija na Makedoncite vo Srbija, pak, kako politi~ka organizacija, e tolku daleku od nas, {to ne treba nitu da se spomne.

Vo Jugoslavija ne mo`ete da dobiete nitu eden dneven ili bilo koj drug vesnik ili spisanie od Makedonija, a Srbite vo Makedonija imaat golem izbor na vesnici i spisanija.

Srbite vo Skopje imaat svoja srpska televizija - "TV-96", a nejzin osnova~ e edno op{testveno pretprijatie od Po`arevac. I ne e samo osnova~, tuku toj i ponatamu ja odr`uva ovaa televizija. Kolku se siroma{ni veruvam deka znaete, no ovaa cena so zadovolstvo se pla}a i toa e normalno.

Nie Makedoncite vo Jugoslavija ova go nemame i ubeden sum deka nema da go imaat ni decata na moite vnuci.

Vo april 1997 godina vo hotelot "Kontinental" vo Skopje se odr`ala ve~er na Srbite od Skopje, na koja prisustvuvale 800 gosti, sedum ambasadori, Mikis Teodorakis, a gi zabavuvale najpoznatite estradni yvezdi od Belgrad. Ova sigurno ne go storile Srbite od Makedonija, nitu pak makedonskata vlast, tuku edna siroma{na Srbija i se znae zo{to ova go pravi. Daj Bo`e toa da go znae i vlasta od na{ata Makedonija, za{to taa ne go pravi toa za nas Makedoncite vo Jugoslavija.

Ne znam kako da gi sporedime novinarite od Makedonija koi izvestuvaat od Jugoslavija so srpskite novinarite koi izvestuvaat od Makedonija. Ednostavno, tie se nesporedlivi. Eve eden banalen primer koj e pravilo: Za lanskata drugarska ve~er na Makedoncite od Brani~evskiot i Podunavskiot okrug vo Po`arevac gi pokanivme da ni bidat gosti pokraj drugite i oficijalniot dopisnik na MTV od Belgrad i dopisnikot na TV-A1, koi dojdoa, potoa Srpskata televizija od Skopje, koja ne dojde, no ja zamolila RTS da snimi edna reporta`a za taa ve~er, {to e i storeno i taa reporta`a e pu{tena na nivnata programa vo Skopje. Potoa dve lokalni televizii i radio Po`arevac dadoa reporta`i od taa ve~er i nekoi dnevni vesnici.

Zna~i, na{ata Makedonija i Makedoncite od Srbija dobija informacija za nas Makedoncite od ovie dva okruga od srpskata televizija od Skopje i od srpskite vesnici, no ne i od makedonskite novinari od Jugoslavija. Toga{, mo`ete da pretpostavite kakva e nivnata aktivnost koga treba da se afirmira srpstvoto, a nie vo Jugoslavija toa dobro go znaeme.

Posleden biser na edna dolga niza na srpskite novinari be{e razgovorot so m-r Jagnula Kunovski, advokat od Skopje. Ne znam {to drugo da re~am osven deka e sramno. Pa kade samo gi nao|aat tie biseri i kakov narod sme nie koga si dozvoluvame sebesi taka bedno da ja prika`uvame svojata Makedonija, bez nikakvo moralno ~uvstvo, a od druga strana da se gai eden odnos na po~it kon edna Srbija i nejzinata politika, pa da se zboruva za nejzinata bezgrani~na hrabrost i kakvi ne drugi gluposti.

Vakvi vistini, za `al, ima mnogu i tie te{ko ni pa|aat, no nie veruvame deka }e dojdat Ilindenci na svoe mesto. Samo se pla{am deka toa vreme za nas Makedoncite vo Jugoslavija }e bide docna. Toga{ }e se pravi ne{to, no }e nema za kogo i rezultatot }e bide mal.

Zatoa & predlagame na Agencijata za iseleni{tvo vo Nacionalnata programa za Makedonija da se napravi strategija kako da se so~uvaat Makedoncite vo svetot, a posebno vo sosednite zemji.