Sklu~en trigodi{niot FESAL aran`man

SPAS OD SIROMA[TIJATA I EKONOMSKI RASTE@?!

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • "Od razni{anata doverba vo Makedonija, dojdovme do situacija tie da ni ~estitaat za na{ite dostignuvawa", izjavi ministerot po zavr{uvaweto na pregovorite, nadevaj}i se deka ova }e bide posleden aran`man na Makedonija so MMF
  • Preku privatizacijata predvideno e da se ostvari za{teda {to vo idnina bi ovozmo`ila zgolemuvawe na platite vo administracijata
  • Osumte otsto na penzionerite, koi im se zemeni po osnov na namaleni penzii, dogovoreno e da im se vratat na 58 rati, odnosno onolku vreme kolku {to im bile odzemani

Po dolgomese~ni pregovori me|u makedonskiot pregovara~ki tim na ~elo so ministerot za finansii, Nikola Gruevski, i MMF kone~no vo Va{ington e postignata soglasnost za trigodi{niot FESAL aran`man. Sedumdeset otsto od visinata na dogovorot, koj iznesuva 35,9 milioni amerikanski dolari, se nameneti za EFF aran`manot za razvoj, a trieset otsto za t.n. PRGF aran`man za namaluvawe na siroma{tijata i za raste`. Ministerot za finansii na Republika Makedonija, gospodinot Nikola Gruevski, naglasi deka samo za nekolku meseci uspeale da napravat presvrt vo odnosite so Svetskata banka i MMF.

"Od razni{anata doverba vo Makedonija, dojdovme do situacija tie da ni ~estitaat za na{ite dostignuvawa", izjavi ministerot po zavr{uvaweto na pregovorite, nadevaj}i se deka ova }e bide posleden aran`man na Makedonija so MMF. "Dokolku vo naredniot period Makedonija go ostvari zacrtanoto, }e nema potreba od novi finansiski aran`mani", re~e gospodinot Gruevski. Na barawe na ministerot, pretstavnici na MMF ja prifatija inicijativata za investiciona konferencija za Makedonija.

FESAL DOGOVOR

Spored nekoi, FESAL dogovorot so MMF e pozitiven signal do me|unarodnata zaednica, investitorite i donatorite i deka Makedonija ima dobra perspektiva i ekonomska pravilna politika. Ovoj aran`man predviduva kreditni sredstva, a najgolem del od niv }e bidat nameneti za mali i sredni pretprijatija, so cel da se dobijat pogolem broj rabotni mesta. Vo odnos na ekonomskiot raste`, aran`manot predviduva inflacija, koja ovaa godina e 4,9 otsto, a za 2001 samo 2,2 otsto. Potrebno e i da se zgolemuvaat deviznite rezervi, a za godinava taa brojka e 144,5 milioni amerikanski dolari, a slednata godina bruto deviznite rezervi treba da iznesuvaat 75 milioni dolari.

Razvojot na privatniot sektor, spored pregovara~ite, vsu{nost }e ovozmo`i i namaluvawe na dava~kite kon dr`avata. Korekcijata na personalniot danok (koj se o~ekuva da ja zgolemi vrabotenosta i investiciite), carinskite dava~ki, kako i namaluvawe na akcizite e zaka`ano za oktomvri koga }e bide izgotvena i makroekonomskata politika za 2001 godina.

POVISOKI PLATI?

Postignata e soglasnost za platite vo javniot sektor i reformite vo dr`avnata administracija za ovaa i narednata godina. Preku privatizacijata predvideno e da se ostvari za{teda {to vo idnina bi ovozmo`ila zgolemuvawe na platite vo administracijata. Od po~etokot na narednata godina predviden e i trezorski sistem i kontrola na tro{eweto na buxetskite sredstva. Za ovaa reforma potrebni se novi vrabotuvawa vo Upravata za javni prihodi i sektorot za buxet. Dogovorot predviduva i formirawe pazar na dr`avni hartii od vrednost, zakon za perewe pari, kodeks za devizno rabotewe, kontrola na transferite od buxetot kon fondovite, prenos na smetkovodstvoto od Zavodot za platen promet vo bankite i drugo.

Osumte otsto na penzionerite, koi im se zemeni po osnov na namaleni penzii, vo Va{ington e dogovoreno da im se vratat na 58 rati, odnosno onolku vreme kolku {to im bile odzemeni.

Po sklu~uvaweto na FESAL dogovorot so MMF so svojot stav se oglasija i nekoi eksperti i politi~ki partii. Za porane{niot minister za finansii, Boris Stojmenov, ovoj dogovor e {teten aran`man, a za SDSM ovoj dogovor trebalo da se slu~i mnogu porano.