Anti~kite istori~ari razli~no ja opi{uvaat Kleopatra. Josif Flavij go kritikuva nejziniot karakter, {to e i sosema razbirlivo ako se znae deka taa izvesno vreme gi pripoila evrejskite teritorii kon svojata dr`ava. No, anti~kiot gr~ki istori~ar Plutarh vo svojata biografija za Marko Antonie so voshit pi{uva za Kleopatra. Toj naveduva deka taa zboruvala golem broj jazici, pri {to indirektno spomenuva deka nejziniot maj~in jazik bil makedonskiot. Plutarh pi{uva:

"Be{e vistinsko zadovolstvo da se slu{a zvukot na nejziniot glas so koj, kako instrument so mnogu `ici, taa preo|a{e od eden jazik vo drug, taka {to ima{e samo nekolku barbarski narodi so koi razgovara{e preku preveduva~, dodeka so pogolemiot broj od niv taa direktno razgovara{e. Takvi bea: Etiopjanite, Troglodite, Evreite, Arapite, Sirijcite, Medite, Partijcite i mnogu drugi, ~ii jazici taa gi nau~i. Toa be{e u{te poiznenaduva~ko zatoa {to pove}eto od nejzinite predci kralevi odvaj se ma~ea da go nau~at egipetskiot jazik, a nekoi od niv prili~no go zapostavija i makedonskiot jazik." (Antony by Plutarch, Translated by John Dryden).

VLADEEWETO NA KLEOPATRA VII

Po smrtta na nejziniot tatko, Ptolemej XII, Kleopatra ostanala da vladee so Egipet zaedno so svojot dvanaesetgodi{en brat Ptolemej XIII. Kleopatra toga{ imala samo osumnaeset godini (bila rodena vo 69 godina pred Hrista vo Aleksandrija). Taa imala u{te tri sestri. Postari od nea bile Kleopatra VI i Berenika, a pomlada od nea bila Arsinoja IV. Imala u{te eden brat poznat kako Ptolemej XIV. Za nejzinata sestra Kleopatra VI se smeta deka umrela kako mlada. Vo toa vreme dr`avata na Ptolemeite s# pove}e propa|ala za smetka na raste`ot na Rimskata imperija.

Spored egipetskata tradicija (do koja Ptolemeite striktno se pridr`uvale), Kleopatra ne mo`ela da vladee sama so Egipet, pa zatoa formalno bila prinudena da se oma`i za svojot pomlad brat Ptolemej XIII. Sepak, taa u{te na po~etokot na zaedni~koto vladeewe, go ignorirala svojot brat. Na monetite go pretstavuvala samo svojot lik, a na oficijalnite dr`avni dokumenti go potpi{uvala samo svoeto ime. Vo toj period nivnata dr`ava gi zagubila teritoriite na Kipar, del od Sirija i Kirenajka. Po trigodi{no zaedni~ko vladeewe, Kleopatra bila simnata od prestolot, a glavni vinovnici za toa bile sovetnicite na nejziniot brat Ptolemej XIII, koi uspeale da go ubedat deka e podobro da vladee sam. Kleopatra bila progoneta vo Teba, a na prestolot ostanal da vladee sam mladiot i neiskusen Ptolemej XIII. Vo toa vreme na vlast vo Rim se nao|al Julie Cezar. Vo 48 godina pred Hrista, Cezar do{ol vo Aleksandrija, a Ptolemej XIII se povlekol od kralskiot dvorec. Cezar vlegol vo kralskiot dvorec vo Aleksandrija, no ne sakal formalno da go okupira Egipet, tuku sakal da stavi svoj privrzanik da vladee so ovaa dr`ava. Toa go iskoristila Kleopatra, koja vo me|uvreme uspeala da dojde do Cezar pri {to vedna{ go osvoile so svojata privle~nost i stanala negova qubovnica. No, Cezar pobaral da se sretne i so nejziniot brat i oponent Ptolemej XIII. Taka Kleopatra i Ptolemej XIII zaedni~ki bile pokaneti kaj Cezar. Ptolemej XIII sfatil deka Cezar ve}e e pod vlijanie na Kleopatra i vedna{ mu stanalo jasno deka taa }e go zameni na prestolot. Poradi toa toj, zaedno so svoite lojalni privrzanici, organiziral voen bunt protiv Cezar. Vo sudirite {to sleduvale izgorel del od bibliotekata vo Aleksandrija. Vo takvi uslovi i Arsinoja (sestrata na Kleopatra) pobegnala od kralskiot dvorec, pri {to i taa bila proglasena za kralica, otkako dobila poddr{ka od Makedoncite koi bile protiv Kleopatra. Vo vrska so ova, vo gorenavedenoto izdanie Cleopatra VII, Ptolemaic Dynasty, (Design, Layout and Graphic Art by Jimmy Dunn, an Inter City Oz Inc Employee USA, 1996), ~itame:

Sudirot so oponentite na Kleopatra zavr{il so nivni poraz. Glavnite vojskovoditeli bile pogubeni od strana na Cezar, a zaginal i samiot Ptolemej XIII. Taka Kleopatra stanala edinstven vladetel na Egipet. No, za da ja zadovoli egipetskata tradicija, taa i ovojpat formalno bila prinudena da se oma`i za svojot edinaesetgodi{en brat Ptolemej XIV. Taa si ostanala qubovnica na Cezar i od taa vrska na 23 juni, 47 godina pred Hrista im se rodil sinot Cezarion (poznat i kako Ptolemej XV). Vo 46 godina pred Hrista Cezar ja pokanil Kleopatra vo Rim. Konzervativnite republikanci negoduvale poradi negovata vrska so Kleopatra, koja tamu bila do~ekana so najvisoki po~esti. Cezar bil tolku opien od nea {to voop{to ne obrnuval vnimanie na negoduvawata od republikancite. Toj duri naredil da bide napravena zlatna statua so likot na Kleopatra, koja bila postavena vo poznat rimski hram. Istovremeno Cezar otvoreno izjavil deka i formalno }e se o`eni za nea, {to isto taka predizvikalo negoduvawe srede visokite krugovi vo Rim. No, vo 44 godina pred Hrista Cezar bil ubien vo atentat. Kleopatra vedna{ se vratila vo Aleksandrija, zagri`ena za natamo{nite nastani. Taa naredila da bide ubien Ptolemej XIV, a za vladetel {to }e vladee zaedno so nea go proglasila svojot ~etirigodi{en sin Cezarion (Ptolemej XV). Toga{ vo Egipet vladeela golema ekonomska kriza. Kleopatra budno gi sledela nastanite vo Rim, kade na vlast zaedni~ki do{le Marko Antonie, Oktavijan Avgust i Lepid. Bidej}i Oktavijan Avgust te{ko se razbolel, Kleopatra procenila deka najzna~ajna li~nost vo Rim }e bide Marko Antonie. Toga{ verojatno donela odluka da mu se pribli`i i nemu. Kleopatra za prv pat se sretnala so Marko Antonie vo 41 godina pred Hrista vo Tars. Tamu Kleopatra go zavela mo}niot Rimjanin. I pokraj ekonomskata kriza vo Egipet, taa mu odnela skapi podaroci, a sebesi se oblekla kako Afrodita (bo`icata na qubovta). Na Marko Antonie mu se dopadnala idejata da dobie `ena so "sina krv" od dinastijata na Ptolemeite, za{to negovata toga{na sopruga Fulvija bila od srednata klasa. Taka se rodila edna od najpoznatite qubovni vrski vo istorijata na ~ove{tvoto. Vo 41 godina pred Hrista Marko Antonie i Kleopatra zaedni~ki `iveele vo Aleksandrija, a vo 40 godina Marko Antonie zaminal ottamu. Toga{ po~inala negovata sopruga Fulvija, a toj, za da gi smiri odnosite so Oktavijan Avgust, se o`enil za negovata sestra Oktavija (koja toga{ i samata bila vdovica). Vo me|uvreme Kleopatra mu rodila bliznaci na Marko Antonie, koi gi dobile imiwata Aleksandar Helios (Sonce) i Kleopatra Selena.

Kjerkata na Kleopatra VII i Marko Antonie po ime Kleopatra Selena. Bista od muzejot Cherchel vo Alzhir

"...Bea postaveni dva zlatni trona vrz srebrena platforma. Edniot be{e za nego (Marko Antonie, z.m.), a drugiot za Kleopatra. Kraj nivnite noze bea postaveni poniski tronovi za nivnite deca. Toj ja proglasi Kleopatra za kralica na Egipet, Kipar i Libija. Za vladetel {to }e vladee zaedno so nea go proglasi Cezarion (Ptolemej XV, z.m.), ugledniot sin od prethodniot Cezar, koj ja ostavi Kleopatra so dete. Negovite sopstveni sinovi od Kleopatra bea proglaseni za kralevi nad kralevite. Na Aleksandar toj mu ja dade Ermenija i Medija, zaedno so Partija, vedna{ otkako }e bide zavzemena. Na Ptolemej mu gi dade Fenikija, Sirija i Kilikija. Aleksandar be{e izveden pred narodot vo mediska nosija, so tijara so ispraven vrv, dodeka Ptolemej nose{e ~izmi, nametka i makedonska kapa opfatena so dijadema, kakva {to po obi~aj nosea naslednicite na Aleksandar... I koga tie gi pozdravija svoite roditeli, edniot be{e primen od stra`ari Makedonci, a drugiot od stra`ari Medi i Ermenci. Kleopatra toga{, kako i prethodnite pati koga se pojavuva{e pred narodot, be{e oble~ena kako bo`icata Izida i mu se pretstavi na narodot kako Nova Izida". (Antony by Plutarch, Translated by John Dryden).

Vo gorenavedenoto izdanie Cleopatra VII, Ptolemaic Dynasty, (Design, Layout and Graphic Art by Jimmy Dunn, an Inter City Oz Inc Employee USA, 1996), otkako e daden opisot na ovaa grandiozna proslava, avtorot zaklu~uva:

Deka krajna cel na Kleopatra VII i na nejziniot soprug Rimjaninot Marko Antonie, bilo obnovuvawe na Makedonskata imperija od vremeto na Aleksandar Makedonski, smeta i germanskiot istori~ar Ulrih Vilken. (Vilken, Aleksandar Makedonski, Skopje, 1988, str. 309). Vpro~em, faktot {to tie poka`uvale po~it kon kulturata na site narodi nad koi vladeele (preku javnoto prezentirawe na nivnite obi~ai, nosii i religiozni ubeduvawa) e dovolen pokazatel deka tie i navistina sakale da ja obnovat imperijata na Aleksandar Makedonski. Ne treba da potsetuvame deka taka se odnesuval i samiot Aleksandar, koj javno ja manifestiral svojata dlaboka po~it kon preostanatite narodi.

Vo 31 godina pred Hrista Marko Antonie se razvel od svojata sopruga Oktavija. Toga{ toj iskoval moneti so svojot lik i so likot na Kleopatra. Ovie moneti denes se edni od najskapite i najbaranite vo svetot na numizmatikata. Prethodno Oktavijan Avgust & objavil vojna na Kleopatra. Vo presudnata bitka pome|u Marko Antonie i Oktavijan Avgust, pobedila flotata na Oktavijan Avgust. Marko Antonie dobil la`na vest deka Kleopatra zaginala, poradi {to izvr{il samoubistvo. Kleopatra se obidela da pregovara i so Oktavijan Avgust, no toj ne poka`al nikakov interes za takvi pregovori. Nao|aj}i se vo bezizlezna sostojba, Kleopatra izvr{ila samoubistvo, odnosno dozvolila da bide kasnata od egipetska kobra. Spored egipetskata tradicija, site {to umirale od otrovot na kobrata, ostanuvale besmrtni. Kleopatra umrela na 12 avgust 30 godina pred Hrista koga bila na vozrast od 39 godini. Vedna{ po nejzinata smrt, Egipet bil okupiran od Rimjanite i negovata teritorija bila anektirana kon rimskata imperija. Posledniot formalen vladetel na Egipet Ptolemej XV (sinot na Kleopatra od Julie Cezar) bil zadaven po naredba na Oktavijan Avgust. Interesno e toa {to drugite deca na Kleopatra ({to gi imala so Marko Antonie) ostanale `ivi i bile posvoeni i izrasnati tokmu od Oktavija (razvedenata sopruga na Marko Antonie i sestra na Oktavijan Avgust).