Niz ezerskata {ir na Dojranskoto Ezero

NOSTALGIJA PO DAMNE[NITE MANDRI

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

Nekoga{ najbogatoto ezero so riba vo Evropa i so najbogat rastitelen i `ivotinski svet sega se soo~uva se te{ka kriza. Kanalot \ol-aj koj e izgraden pred okolu 188 godini, a se nao|a na teritorijata na Grcija, vo 1988 godina ja ispu{ti vodata od Ezeroto

Raska`uva so voshit dojran~anecot Icko Uzunov za bogatstvoto na Dojranskoto Ezero i se potsetuva na krapot od 145 kg. uloven vo vodite na Ezeroto, pa za somovite do 100 kg. koi se krijat vo "muqot"

Na nekoga{nite dlabo~ini na Dojranskoto Ezero mo`ese posteli prostirkata i na bodlikavite {kolki da se napravi po~inka od dolgiot pat. Sostojbata vo koja vo momentov se nao|a Dojranskoto Ezero e alarmantna, a `itelite na Star i Nov Dojran postojano so ogor~enost povtoruvaat: "Ako ne se prezeme ne{to, Ezerovo }e ni otide. Ako ne ja svrtat Anska Reka od Gevgelija, ne znaeme {to }e se slu~i".

Sepak, i pokraj zatvorenite turisti~ki odmorali{ta i hoteli, mediteranskata klima koja ovde se ~uvstvuva od Egejskoto More (koe e samo na pedeset kilometri odovde) i ovaa godina be{e mesto koe vo pregratkite privle~e mnogu posetiteli.

LEGENDA ZA IMETO

Za imeto na Dojran vo istoriskite defteri se raska`uva za edna legenda. Vo zimata 1377 godina turskiot vojskovodec Evrenos-bej koj bil vo slu`ba na Murat I se pribli`il do isto~niot breg na Ezeroto. Bez da znae deka pred nego se nao|a zamrznato ezero naredil da se pomine preku "poleto". Koga stasal vo gradot so svojata vojska doznal deka odel po ezero. Vo ~est na dobrata volja na Alah priredil gozba koja traela tri dena. Ottamu i imeto "Dojran" od turskiot zbor "dojurmak" {to vo sloboden prevod zna~i "gozba". No, postoi verojatnost deka imeto poteknuva i od turskiot zbor "daljan" {to zna~i mesto, ezero bogato so riba. Taka nekoga{noto staro ime Polini bilo zameneto so Dojran.

Pla`a od {kolki

Dojran~anecot Icko so "s'kn" i "uli{te" - po lov na krapovi

Nekoi u`ivaat vo ribolovot, a nekoi vo kapeweto i vozeweto po Ezeroto

NIZ EZERSKATA [IR

Raska`uva so voshit dojran~anecot Icko Uzunov za bogatstvoto na Dojranskoto Ezero i se potsetuva na krapot od 145 kg. uloven vo vodite na Ezeroto, pa za somovite do 100 kg. koi se krijat vo "muqot", za nostalgi~nite, sega tolku dale~ni mandri. Ribarite so pletena trska go zagraduvale prostorot i tuka gi fa}ale ribite so pomo{ na ptici. Sega napu{teni go otslikuvaat vremeto minato. Algenata flora na Dojranskoto Ezero e mnogu bogata i vo periodot koga cvetaat algite, vodata vo Ezeroto ima nesekojdnevno zelena boja. Ona {to posebno gi v~udoneviduva posetitelite e tokmu "cuteweto na vodata". I pokraj toa {to dlabo~inite na Ezeroto se mnogu namaleni (najgolemata e do tri metri), a vodata e povle~ena od krajbre`jeto, lekovitite algi, jodta i kalta koja se crpi vo golemi koli~ini za lekuvawe na revmatski zaboluvawa, s# u{te gi privlekuva turistite.

Zelenata skrma na Dojranskoto Ezero

Lekovitata kal ja koristat lu|e od site vozrasti

KOJ GO OTVORI \OL-AJ?

Nekoga{ najbogatoto ezero so riba vo Evropa i so najbogat rastitelen i `ivotinski svet sega se soo~uva se te{ka kriza. Kanalot \ol-aj koj e izgraden pred okolu 188 godini, a se nao|a na teritorijata na Grcija, vo 1988 godina ja ispu{ti vodata od Ezeroto.

Otoga{ pa navamu 10-te milioni metri kubni voda nikako da se nadopolnat. Vsu{nost, i pokraj postojanite pregovori na makedonski i gr~ki pretstavnici, ne mo`e da se nadmine kompleksot nare~en ~ovek, zatoa {to edinstveniot faktor za katastrofalnata sostojbata na Dojranskoto Ezero e ~ovekot.