SLAVNIOT PAT DO SLOBODA

[tab na Brigadata:

- Komandantot na Brigadata - Ilija Diovski - "Go~e"

- Zamenik na komandantot - Naum Pejov

- Komesar na brigadata - Mihail Kiramit~iev

- Zamenik na komesarot - Vangel Ajanovski - "O~e"

Na denot na formiraweto, Brigadata broe{e 2.000 borci, rasporedeni vo pove}e bataljoni i toa:

1. Kosturski bataljon na ~elo so komandantot Sotir Andonovski i komesarot Vangel Mangov.

2. Lerinski bataljon na ~elo so komandantot Mi~o Tupurkovski - "Titan" i komesarot Nikola [i{kovski.

3. Vodenski bataljon na ~elo so komandantot Risto Kordalov i komesarot Dinko Delevski.

4. Bataljon za te{ko oru`je, na ~elo so komandantot Miltijadi Pop-Nikolov i komesar Argir Kuzevski.

5. Odredot na Makedoncite od Egejska Makedonija koi pristignaa od Bugarija, na ~elo so komandantot Kostadin Smilevski i komesarot Atanas Ar{lakov. Ovoj odred se javuva kako 5-ti bataljon i po prifa}aweto na novi borci, osobeno po dogovorot na Varkiza se ovozmo`i naskoro formirawe i na 6-tiot bataljon, nare~en specijalen.

Vakviot sostav nedvosmisleno govori deka Brigadata be{e sostavena od borci od celiot prostor na Egejska Makedonija.

Borbeniot pat na Brigadata zapo~na mnogu porano otkolku {to taa se formira. Toj pat zapo~na u{te so razgorot na NOB vo Grcija, koga na povik na KPG prvite makedonski organizirani grupi i odredi, a podocna i bataljoni, gi zapo~naa svoite dejstvija i izminaa dolg i slaven borben pat vo sostavot na ELAS.

Masovnata borba na Makedoncite od Egejska Makedonija vo NOB protiv germanskite, italijanskite i bugarskite fa{isti~ki okupatori vo Egejskiot del na Makedonija i vo Grcija be{e izraz i svedo{tvo na slobodarskite tradicii i streme`i i pretstavuvaa dostoen pridones vo golemata svetska antifa{isti~ka borba na narodite, protiv mra~nite sili na fa{izmot. Vo taa borba najdosledno dojdoa do izraz slobodarskite tradicii na makedonskiot narod {to gi grade{e niz vekovnata borba za svoeto nacionalno osloboduvawe za vreme na Ilindenskoto vostanie i vo NOB.

Po formiraweto na Brigadata na 17.11.1944 godina vo Bitola, be{e odr`ana sve~ena parada, a potoa edinicite zapo~naa so intenzivna idejno-politi~ka i voena podgotovka za uspe{no izvr{uvawe na pretstojnite zada~i. Na krajot na dekemvri 1944 godina Brigadata dobi zada~a da dejstvuva na prostorot Gostivar-Tetovo, so cel likvidacija na ostatocite od balisti~kite bandi na Xemo i Mefail - poznatite xelati vo toj del na Makedonija, koi pusto{ea, siluvaa, ubivaa i besea. Vo april 1945 godina po naredba na Glavniot {tab na Makedonija, Brigadata dojde vo Skopje. Na prvi maj u~estvuva{e na prvomajskata parada, a potoa be{e premestena vo Bitola i Gevgelija, kade {to be{e rasformirana.

Po rasformiraweto na Brigadata golem broj prekaleni borci i stare{ini od nejziniot sostav se vratija vo Egejska Makedonija i prodol`ija so borbata vo sostavot na edinicite na DAG kako iskusni komandiri, komandanti i politi~ki rabotnici na NOF, NOMS i AF@. Sudbinata saka{e del od niv hrabro da gi polo`at svoite mladi `ivoti na boi{tata od Gra|anskata vojna, me|utoa tie mladi mom~iwa ne mislea deka mo`e da gi pogodi monarhofa{isti~ki kur{um i juna~ki se borea polo`uvaj}i gi i svoite `ivoti.

Na ovaa nau~na tribina sakam od imeto na Sekcijata na Brigadata da ve pozdravam, a od imeto na site borci koi se borea protiv fa{izmot i protiv monarhofa{istite, no i padnatite heroi na bojnite poliwa na koi ne im gi znaeme grobovite, sekoga{ i sekade da im oddavame ve~na po~it i blagodarnost.

Makedoncite od egejskiot del na Makedonija i vo dvete vojni, Narodnoosloboditelnata i Gra|anskata, bea i u{te se najgolemite stradalnici na balkanskiot prostor. Obespraveni i ra{trkani {irum svetot i po tolku godini ne mo`at da gi ostvarat svoite osnovni ~ovekovi prava za koi kreatorite na noviot svetski poredok na{iroko zboruvaat. Na{ite domovi se opusto{eni, imotot im e odzemen, a progonetite nemaat pravo da si gi posetat domovite i grobovite na svoite predci. Se pra{uvame: kako e mo`no sega, na krajot na 20 vek, s# u{te da ne mo`at da ja sogledaat sostojbata na nacionalnite malcinstva vo Grcija, koja zema zna~ajno mesto vo site evropski i svetski institucii, ~ie osnovno moto se demokratijata i ostvarenite ~ovekovi prava.

 Prezemeno od "Nezaborav"