KISELINOVSKI TREBA DA GO POJASNI STAVOT ZA KONESKI

VELJANOVSKI: Najnapred bi napomnal deka so objavuvaweto na prviot tom od pove}etomnata Istorija na makedonskiot narod i so objavuvaweto na Makedonskiot istoriski re~nik Institutot za nacionalna istorija }e ispolni golema op{testvena i nau~na obvrska kon svojot narod koja ostana nerealizirana dvaesetina godini nanazad. Toa go ~uvstvuvavme kako golema hipoteka. So samoto toa {to sega sme pred realizacijata na taa obvrska, smetam deka ostvaruvame zna~aen potfat za naukata.

Makedonskiot istoriski re~nik od pe~at se pojavi denovive, a kako {to e voobi~aeno na javnosta }e & go prezentirame vo septemvri godinava. Ne bi se soglasil so konstatacijata vo va{iot vesnik deka stanuva zbor za prili~no "kontroverzno" izdanie, tuku naprotiv treba da bide pozdraveno i prifateno kako prvo makedonsko izdanie od vakov vid na koe treba da mu se pomogne za da gi nadmine namerno ili nenamerno napravenite propusti. Ne e lo{o i da se pri~eka kako }e go oceni naukata, javnosta, pa potoa da se dadat kone~nite sudovi za nego. Treba da se imaat predvid i nepovolnite okolnosti pod koi se sozdava{e, a za koi ne{to bi ka`al ponatamu.

Koga se pristapi na rabotata vrz ovoj proekt vo Institutot pred dvanaeset godini, prvobitnata ideja be{e da se objavat desetina knigi so poimi, nastani i li~nosti od istorijata. Prvite tri godini se rabote{e na pribirawe materijali, nivno pi{uvawe, no bez da postojat prethodno utvrdeni kriteriumi. Bidej}i za prvite tri godini ne se zavr{i, rabotata be{e prodol`ena i vo slednite tri. Se nasobra dosta materijal koj namesto od makedonskata nacionalna istorija, sodr`e{e i mnogu materijal od op{tata i svetskata istorija. Najposle toj i vo vakva forma be{e promoviran kako uspe{no "zavr{en" proekt. Se razbira, toa nekomu mu be{e potrebno, iako nema{e vrska so vistinskata sostojba. Materijalot be{e sobran vo nekolku kutii i deponiran vo bunker bez pravo na koristewe. Me|utoa, smetame deka ako ne se objavi re~nikot ne sme napravile ni{to, bez ogled na toa {to proektot be{e zavr{en. Za taa cel vo 1998 godina Sovetot na Institutot formira redakcija za dorabotka i za objavuvawe na re~nikot. Redakcijata be{e formirana po principot za sekoj period od postojnata periodizacija vo istoriografijata da ima po eden redaktor (d-r Kosta Axievski, d-r Aleksandar Stojanovski, d-r Aleksandar Trajanovski, d-r Stojan Kiselinovski, d-r Mile Mihajlov i d-r Novica Veljanovski), a Sovetot izbra i glaven urednik (d-r Stojan Kiselinovski).

Koga se pristapi kon redaktiraweto na materijalot i negovata podgotovka za objavuvawe se soo~ivme so golemi, pa i navidum nepremostlivi te{kotii. Nemavme nekoe iskustvo za podgotvuvawe na vakvi leksikografski izdanija. Koristevme nekoi iskustva od drugi zemji, no toa ne be{e isto. Se poka`a deka ovoj materijal bil podgotvuvan bez utvrdeni kriteriumi i bez prethodno da bide utvrden obemot na odrednicite. Taka, ima{e slu~ai nekoi odrednici da bidat golemi i pove}e od 30 stranici. Se smetalo deka za nekoi zna~ajni odrednici ne treba da ima ograni~uvawe, bez da se vodi smetka deka vo re~nik ne mo`e da vlezat tolku golemi odrednici. Se poka`a deka ima premnogu odrednici na op{tata istorija ili, pak, op{ti odrednici {to ne se vo funkcija na makedonskata istorija i mo`e da se najdat vo koja bilo svetska enciklopedija, a nedostasuvaa dosta odrednici od makedonskata nacionalna istorija. Nitu edna odrednica nema{e definicija poradi koja taa vleguva vo re~nikot, tuku samo prezentirawe na biografski ili hronolo{ki podatoci.

Bidej}i moravme da gradime novi kriteriumi za objavuvawe, se opredelivme da izvr{ime selekcija i da objavime samo edna kniga, kolku {to imavme finansiski mo`nosti. Zatoa se opredelivme obemot na odrednicite da se dvi`i od eden do {eeset reda. Za odrednicite {to nedostasuvaa, a redaktorite smetaa deka se neophodni, se nara~a izrabotka na novi, a takvi ima{e okolu edna tretina. Spored spomnative kriteriumi se izvr{i selekcija na okolu dve iljadi odrednici na nastani, poimi i li~nosti od vkupniot broj podgotveni, ~ij broj iznesuva{e okolu osum iljadi pomesteni na nekolku iljadi stranici. Izborot na odrednicite glavno go izvr{ija redaktorite na oddelnite periodi. Tie go izvr{ija i osnovnoto redaktirawe. Redakcijata ja razgleduva{e i ja usvojuva{e sekoja odrednica oddelno. Najmalku pet redakcii prethodea na objaveniot tekst. Taa rabota trae{e re~isi edna godina.

[to se odnesuva do sodr`inata na re~nikot, vo nego se pomesteni poimi, nastani i li~nosti od praistorijata do dene{ni dni. Se ode{e kon toa da bidat opfateni istoriskite nastani, poimi i li~nosti, pa zatoa ne se pomesteni imiwata na li~nosti koi se s# u{te `ivi, osven nekolku od periodot na NOV, 1941-1944 godina. Toj kriterium va`e{e i za akademicite, pisatelite i drugite umetnici.

Re~nikot kako da se vklu~uva i vo nekoi aktuelni politi~ki vodi, posebno kaj Bla`e Koneski za kogo se tvrdi deka se zastapuval za voveduvawe na srpskata azbuka...?

VELJANOVSKI: Ne bi se soglasil deka Re~nikot kako celina se vklu~uva vo aktuelnite politi~ki vodi. Mo`ebi nekoi sodr`ini mo`e taka da se protolkuvaat. Mo`no e nekoj od redaktorite da imal takva tendencija ili prikriena namera da se poka`e blizok na nekoja politi~ka opcija. Ete, na primer, velite deka so odrednicata za akademikot Bla`e Koneski se zavleguva vo aktuelnite politi~ki vodi. Dali mo`e da se smeta deka e "upad" ili pak grub previd, toa ponatamu }e go utvrdime. So samiot fakt {to Koneski e pomesten, zna~i deka ima svoe mesto vo istorijata. Me|utoa, vaka kako {to e formulirana i objavena odrednicata za nego, taa dobila negativna konotacija i ne odgovara na vistinata. Imeno, vo prvata izvorna verzija na odrednicata nema{e formulacija "zalagaj}i se za primena na srpskata azbuka vo Makedonija". Na sednicata na redakcijata, glavniot urednik bara{e da se vnese stav za odnosot na Bla`e Koneski pri utvrduvaweto na makedonskata azbuka. Po podolga raspravija, se soglasivme za formulacija spored koja zastapuvaweto na Koneski da se odnesuva na primenata na principite (fonetski) na Vukovata azbuka. Pretpostavuvam deka pri kone~noto redaktirawe od strana na glavniot urednik, koj i drug pat sli~no se proiznesuval za ova lingvisti~ko pra{awe, nastanala aktuelnata formulacija. Vpro~em, toj si ja prezede odgovornosta i podgotvenosta da go pravda ona {to e pomesteno kako kone~na verzija. Pa zatoa, dobro e i toj da se pra{a kako go opravduva ona {to e napi{ano i za {to redakcijata nema{e edinstven stav.

Treba da se napomene deka ne samo poso~enata, tuku ima{e i drugi odrednici okolu koi ne be{e postignata celosna soglasnost. Toa go ka`uvavme i vo predgovorot na izdanieto. No, za nekoi ima{e i tolku golemi razijduvawa {to ponekoga{ se doveduva{e vo pra{awe prodol`uvaweto i zavr{uvaweto na rabotata. Treba{e da se proceni {to e pokorisno da se napravi, a vo interes na naukata. Nastojuvavme da postigneme kompromis, a vo sekoj kompromis mora da ima i o{teteni. Ne bi sakal da veruvam deka kaj nekoi ~lenovi od redakcijata e vr{eno nadvore{no (politi~ko) vlijanie, bidej}i toa ne smee da go ima vo naukata. Za sebe mo`am da tvrdam deka vrz mene nikoj ne vr{el takvo vlijanie.

Dali bi mo`elo da se re~e deka vakvite "upadi" se vo ramkite na novoto ~itawe na istorijata. Vsu{nost, {to se podrazbira pod vakvata odrednica, {to novo treba da se pro~ita vo makedonskata istorija?

VELJANOVSKI: Novoto ~itawe, ili kako {to e mnogu aktuelno "prepro~ituvawe" na istorijata koe se zagovara poslednive godini, verojatno ima{e odredeno vlijanie i vo rabotata na ovaa redakcija i voop{to vo rabotata na temi od oblasta na istorijata. Vo celina zemeno, nastojuvavme toj nov ambient na "prepro~ituvawe" da go koristime za da ispravime nekoi neto~nosti za nastani i li~nosti {to dosega postoeja, a ne da vr{ime politi~ki motivirano "prepro~ituvawe". Tamu kade {to imavme argumenti ne obrnuvavme vnimanie na toa dali nekomu }e mu se dopadne ona {to e napi{ano ili ne. No, }e se ogradam i ne bi mo`el da bidam kategori~en za toa i kako go razbral "prepro~ituvaweto" voop{to, pa i vo rabotata na redakcijata na MIR. Ima i me|u nas istori~ari koi od edni ili od drugi pri~ini prosto se opsednati od namerata za "prepro~ituvawe" i se so namera da se omalova`i trudot na prethodnite generacii ili, pak, so nameri koi samo tie gi znaat. Ne treba da se zaboravi i toa deka objektivno nema re~isi nitu eden istoriski nastan ili li~nost za koj kaj istori~arite postoi edinstveno mislewe. Taka se slu~uva{e i pri redaktiraweto na MIR. Vo zavisnost od toa koj avtor na koj period raboti, taka i se zastapuva{e za pogolem prostor, odnosno za pove}e redovi. Toa e prirodno, bidej}i toa {to pove}e se poznava i pove}e se ceni. Sekoj redaktor smeta{e deka e va`no ona {to pripa|a vo periodot vo koj toj raboti, pa zatoa usoglasuvaweto na obemot i soodnosot na odrednicite be{e dosta te{ko.

O~ekuvame deka ova na{e izdanie }e bide i najbarano i najkritikuvano. Najbarano poradi negovata prakti~na vrednost za pogolem broj korisnici. Najkritikuvano poradi dve osnovni pri~ini: obidot da se pomesti i ne{to poinakvo viduvawe vo istoriografijata i dol`inata i raznovidnosta na periodite {to gi opfa}a. Vo nego e pretstavena celata istorija. Ovde }e se najdat site istori~ari. Monografski trud kade se obrabotuva eden nastan, eden pokus period ili odredena li~nost, ne mo`e da predizvika takov interes. Znaete, koga se podgotvuva nekoj trud zabele{ki se upatuvaat na toa {to trudot ne se pojavuva. Me|utoa, otkako }e se pojavi, kritikata se prenaso~uva kon ona {to e napraveno i taa, se razbira, e pogolema. Nie sme podgotveni da gi islu{ame zabele{kite. Ne slu~ajno se otpe~ateni 500 primeroci. Vo vtoroto dopolneto izdanie }e nastojuvame da podobrime s# {to ne e dobro. No, veruvajte, apsolutno dobro i idealno nema ni{to, bidej}i ne postojat sovr{eni izdanija. Sekoga{ }e ima nezadovolni.

Makedonskite istori~ari ve}e 50 godini ja pi{uvaat istorijata na makedonskiot narod. Se profilira li, za ovoj period, sopstveno, makedonsko gledi{te, kako {to bi rekol akademik Stardelov, koe bi bilo ramnopravno so ve}e formiranite gledi{ta na sosednite istoriografii?

VELJANOVSKI: Ne samo 50 godini. Istorii na makedonskiot narod se pi{uvani i porano (Pulevski, Misirkov, Vasil Ivanovski). Ima i nekolku neuspe{ni obidi, a relativno e i toa kolku drugite se uspe{ni. Za niv, sepak, ima opravduvawe bidej}i ne bile rezultat na organizirano nau~no prou~uvawe. Pedeset i petgodi{noto organizirano nau~no prou~uvawe vo Republika Makedonija na istoriskoto minato na makedonskiot narod dade zabele`livi rezultati. Sepak, makedonskata istoriska nauka i istoriografija e mlada, zatoa {to toj period e relativno kus vo odnos na nekoi drugi istoriografii. Ne zadovoluva{e i skromnata izdava~ka produkcija, osobeno na dela od po{iroko zna~ewe. Pojavata na trotomnoto izdanie na Istorijata na makedonskiot narod vo 1969 godina, i u{te nekolku drugi trudovi be{e neophodna za da se revidiraat nekoi naplasteni dezinformacii plasirani od drugi istoriografii za karakterot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, osobeno za ilindenskiot period i periodot na balkanskite vojni koga se zape~ati sudbinata na makedonskiot narod. Od druga strana, slo`eniot razvoj na makedonskata istoriska nauka sozdava{e uslovi taa ~esto pati da bide vo fokusot na interesot na politikata. Toa osobeno e vidlivo od naglaseniot interes vo izminatiov period da se prou~uva pobliskoto minato, odnosno NOB i antifa{isti~kata vojna. No, ne e sporno deka vo ramkite na konkretnite mo`nosti makedonskata istoriografija ostana na visina na svojata zada~a za objektivno prou~uvawe i za ramnopravno tretirawe na site istoriski periodi. Toa pridonese da se formira sopstveno, makedonsko gledi{te, so koe, so pojavata na s# pove}e argumentirani nau~ni dela, se zacvrstuvaat poziciite na samata nauka. Taa se nosi ramnopravno so drugite istoriografii, no ne treba da se izgubi od vid deka na nekoi od niv, osobeno na onie od sosednite zemji, ne im odi vo prilog da ja priznaat nejzinata objektivnost i nau~na verodostojnost poradi sprotivstavenite politi~ki interesi vo minatoto, pa i denes. Toa, sekako, }e potrae i nie morame da bideme svesni za toa. No, toa nikako ne smee da n# obeshrabri, da se pojavi defetizam i da se sozdade prostor za polesen prodor na tu|ite vlijanija vo istoriografijata.

Vo zavr{na faza se sedumte tomovi na Istorijata na makedonskiot narod. [to }e zna~at tie, koga }e gi dobieme site tomovi...?

VELJANOVSKI: Kako {to e poznato, prviot tom od Istorijata na makedonskiot narod koj{to, vsu{nost, e vtor vo redosledot na site tomovi, se pojavi vo 1998 godina, po povod pedesetgodi{ninata na Institutot za nacionalna istorija. Esenva, odnosno vo septemvri, }e vlezat vo pe~at dvata toma, odnosno Prviot (Makedonija vo antikata i srednovekovieto) i ~etvrtiot (Makedonija po balkanskite i periodot me|u dvete svetski vojni). Vo 2001 godina }e bidat objaveni Tretiot (Nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe vo 19 i po~etokot na 20 vek) i Pettiot tom (Makedonija vo Vtorata i antifa{isti~kata vojna 1941-1945 godina). [estiot tom (Makedonija vo povoeniot period 1945-1991) malku, odnosno za dve do tri godini, e odlo`en poradi nedostatok na monografski istra`uvawa. Za ovoj period vo tek e podgotovkata na nekolku monografski trudovi, koi, veruvame, }e bidat koristeni vo oformuvaweto na posledniot tom. Spored toa, za dogledno vreme }e ja imame novata Istorija na makedonskiot narod.

I ponapred spomnavme deka so objavuvaweto na knigite od pove}etomnata Istorija na makedonskiot narod }e zavr{i zna~aen nau~en potfat. Cenime deka vo tie knigi vo sekoj pogled }e bide ponudeno mnogu novo. Redaktirani ili pi{uvani (rakopisite za trite posledni se sosema novi) vo poinakvi uslovi i vo nov ambient, tie }e bidat oslobodeni od nedostatocite {to gi imaa prethodnite. Osven toa, }e bidat ponudeni novi soznanija {to se rezultat na novite dostigawa na makedonskata istoriska nauka vo poslednive triesetina godini. So objavuvaweto na ovie knigi se premosti i psiholo{kata bariera, koja pokraj organizacionite, objektivnite i subjektivnite slabosti, be{e pri~ina za nivnoto nenavremeno zavr{uvawe.

Dali e mo`no korigirawe na istoriski nastani i li~nosti spored partiskite gledi{te koi momentno se aktuelni. [to ni govori vo toj pogled dosega{noto iskustvo, a {to sega{noto?

VELJANOVSKI: Smetam deka toa e mo`no, no bi rekol deka pove}e kako rezultat na neotpornost ili, pak, na oportunizmot na samite avtori, otkolku na upornosta na politi~kiot faktor. Najodgovorno mo`am da izjavam deka vrz Institutot za nacionalna istorija kako organizirana nau~na institucija, nikoj ne vr{el presija, nitu pak kakvo bilo vlijanie vo negovoto nau~no tvore{tvo. Me|utoa, poedinci koi se zastapuvaat za oddelni politi~ki opcii {to imaat odraz i vo naukata- ima. Toa ne mo`e da se smeta za dobro. Samite kolegi znaat deka nema pote{ka kvalifikacija od onaa nekoj da bide etiketiran kako "re`imski" nau~nik. No, bidej}i i istori~arite se lu|e koi `iveat vo odredeni sredini, vlijanieto vrz niv ne e isklu~eno.