So Nacionalnata programa do institucionalni promeni

PRED QUBENA - NI[TO, PO QUBENA - NACIONALNA PROGRAMA!?

  • Filmaxiite treba da se posebno sre}ni, zatoa {to kone~no }e dobijat Filmski centar kako tehni~ka baza (more, more!). A, pak toa zna~i deka }e se napravi transformacija za proizvodstvo na filmovi, za obedinuvawe na postoe~kata filmska tehnika, objekti, rabotna raka, nabavka na nova tehnika, adaptacija i sanacija na objektite itn, itn.
  • Na{eto najvredno Ministerstvo (po dolgogodi{no rabotewe i istra`uvawe na terenot i nadvor od nego) go otkri na~inot kako da sozdade baza na podatoci za arhitektonskoto tvore{tvo od 20-ot vek i tekovnoto tvore{tvo vo Makedonija (dosega do ova solomonsko re{enie ne se do{lo, {to od mrza, {to od nemawe um i uset za rabota. No, pari sekoga{ imalo, ama nemalo koj da gi tro{i!
  • Ministerstvoto za kultura }e ja razgleda mo`nosta za sozdavawe na me|unaroden teatarski festival koj bi se odr`uval edna{ godi{no vo Skopje (spolaj mu!)

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

Otkako, sega ve}e porane{niot minister za kultura, Quben Paunovski, gi najavi "te{kite" kulturno-nacionalni promeni (da ne dojde do zabuna, navistina se misli na promenite vo kulturata, ne stanuva zbor za nikakvo svetsko ~udo, iako nekoi mislat taka) vo Makedonija, rabotata po~na! Kulturata, za sre}a, odedna{ preku no} ni stana nacionalna. Inaku, dosega kaj nas se gae{e nenacionalna kultura koja & pripa|a{e na Tunguzija, a ne na Makedonija, samo zatoa {to ne se rodi nitu eden pameten ~ovek komu }e mu tekne deka treba da vovede nacionalna kultura. No, ete i nie sme imale malku sre}a, pa ni se rodi Quben i, fala mu na Gospoda, porasna vo golem ~ovek koj uspea da ni gi otvori o~ite i da ja napravi nacionalnata strategija na ovaa zemja (bez minato!?), so koja ete, duri sega, vo tretiot milenium (pred Quben ni{to ne postoe{e) Makedonija go zapo~na svojot pohod kon kulturnoto osvojuvawe na svetot. Dosega spievme!

POBRATIMSTVO

Predlog-nacionalnata programa predviduva formirawe novi institucii vo re~isi site kulturni dejnosti. Alal da ni e, pardon, alal da mu e na porane{niot!

I ete taka, sega vo Predlog-nacionalnata programa za kultura na Makedonija se veli deka dejnosta na Kulturno-informativniot centar se poddr`uva dokolku toj se spoi so Direkcijata za kultura i umetnost koja treba da bide koordinator i programski poddr`uva~ na kulturnite leta i drugite manifestacii i vo vnatre{nosta na Makedonija. Rokot ovie dve institucii da stanat pobratimski e {est meseci. I, sega za sega, pogolemi problemi okolu vakvoto re{enie {to dojde od Ministerstvoto za kultura nema i nema da ima, se razbira, dokolku i dvata direktora na dvete institucii si go zadr`at direktorskoto mesto. No, dokolku edniot se po~uvstvuva zagrozen, mo`e da se smeta na toa deka situacijata }e stane mediumsko-vesela. Se razbira, direktorite nema da peat, tuku }e go "igraat te{koto" vo trkata za fotelja.

Od Direkcijata za kultura i umetnost - Skopje, poradi pregolemata anga`iranost okolu manifestacijata "Skopsko leto", vakviot predlog za Predlog-zakonot od Ministerstvoto ne e razgledan, pa ottamu ne dojde nikakov odgovor. Od Kulturno-informativniot centar do javnosta stigna odgovorot deka vakvoto re{enie e interesno, samo dokolku i dvete postoe~ki institucii rabotat samostojno, poto~no, ako sekoja institucija si ja zadr`i samostojnosta!

POD ZAKRILA

Predlog-nacionalnata programa predviduva Direkcijata za kulturno nasledstvo da se spoi so sega{niot Zavod za za{tita na spomenicite od kulturata na Skopje, koj{to }e bide pod zakrila, pardon, pod direktna ingerencija na Ministerstvoto za kultura. Pritoa, Direkcijata e prvostepeno telo vo upravno-pravnata postapka za za{tita na site dejnosti: muzejska, bibliote~na, kinote~na, nedvi`ni i dvi`ni spomenici, dokumentacija i drugo.

Filmaxiite, pak, treba da se posebno sre}ni, zatoa {to kone~no }e dobijat Filmski centar kako tehni~ka baza (more, more!). A, pak toa zna~i deka }e se napravi transformacija za proizvodstvo na filmovi, za obedinuvawe na postoe~kata filmska tehnika, objekti, rabotna raka, nabavka na nova tehnika, adaptacija i sanacija na objektite itn, itn. Isto taka, tehni~kata baza, spored ovoj Predlog-zakon za kultura, }e se koristi za proizvodstvo na doma{ni i stranski filmovi spored pazaren princip (toj ni e najjakata strana!). Osnovata na Filmskiot centar mo`e da bide Vardar-film. (Mo`e, no i ne mora, vo zavisnost od ponudite i od toa koj {to bara).

Sovetot za kinematografija go inicira{e vospostavuvaweto na kompjuterska baza za podatoci {to }e slu`i kako informativen centar vo ramkite na Kinotekata. Isto taka se predviduva i sozdavawe na interaktivna muzejsko-galeriska mre`a, odnosno instalirawe na baza - centar vo Muzejot na sovremena umetnost (ve}e ni Pariz ne ni e ramen).

PRECIZNOST

Na{eto najvredno Ministerstvo (po dolgogodi{no rabotewe i istra`uvawe na terenot i nadvor od nego) go otkri na~inot kako da sozdade baza na podatoci za arhitektonskoto tvore{tvo od 20-ot vek i tekovnoto tvore{tvo vo Makedonija (dosega do ova solomonsko re{enie ne se do{lo, {to od mrza, {to od nemawe um i uset za rabota. No, pari sekoga{ imalo, ama nemalo koj da gi tro{i!). Pa, eve sega, so Predlog-zakonot za kultura se planira otvorawe na Centar za arhitektura! Ovoj Centar, spored predlogot na Ministerstvoto za kultura, treba da bide smesten vo oddel na Muzejot za sovremena umetnost, na Muzejot na Makedonija ili na Muzejot na grad Skopje. (Precizno ka`ano, nema {to. Kako i s# dosega. A preciznosta e edna od najgolemite osobini {to go krasat ova Ministerstvo).

Vo Centarot za arhitektura }e se vr{i sistematsko pribirawe, klasificirawe i ~uvawe na arhitektonska fotografija, slajdovi i drug vid dokumentacija. Vo plan e izgotvuvawe kriterium za identifikacija i selekcija na sovremenite objekti koi treba da bidat vo osnovata na spomeni~niot fond za arhitektura.

ZA PRVPAT!

Ministerstvoto za kultura }e ja razgleda mo`nosta za sozdavawe na me|unaroden teatarski festival koj bi se odr`uval edna{ godi{no vo Skopje (spolaj mu!). Pritoa, za prvpat kaj nas }e se osnova Teatarski muzej {to }e bide vo Makedonskiot naroden teatar. I vo kontekst so nacionalnosta, imeto na ovoj najgolem teatar vo Makedonija s# u{te e Naroden. Dolgo vreme se govore{e deka }e se preimenuva vo nacionalen, no nitu traga od toa. Pa, kakvi se planovite na Ministerstvoto za kultura, koe makotrpno ja izgotvuva{e nacionalnata programa, vo vrska so imeto na MNT? ]e ima li tragi od nacionalnosta ili bratski }e se govori za narodnosta, za nekoi od nacionalnostite vo dr`avava da ne ni se nalutat poradi toa - neli?

Teatarskiot muzej }e se zanimava so bazi~ni teatrolo{ki istra`uvawa (bibliografski, dramografski, teatrografski), so sistemsko pribirawe, klasificirawe i obrabotka na `iv teatarski materijal (se}avawa, memoari), organizirawe na teatrolo{ki sobiri, publikuvawe na materijali itn.

I taka, Makedonija gi zasuka svoite rakavi i se zafati za uspe{no izvr{uvawe na kulturnata, istoriska cel. Otkako skoknavme, pa ka`avme "op!", sega, kone~no, mo`e kulturno da se izdigneme i da go osvoime svetot. Juri{!