Po povod dve iljadi godini na Hristijanstvoto

RESTAVRACIJA NA SVETIKLIMENTOVIOT PANTELEJMON

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Na ju`nata strana od Crkvata doyidan do trihonata se nao|a grobot na Sveti Kliment, napraven so negovi sopstveni race koj i do den denes e dobro so~uvan. Vo nego Sveti Kliment se upokoil vo 916 godina
  • Izgradbata na Svetiklimentoviot hram pretstavuva zalog na na{ata dr`ava vo odbele`uvaweto na dve iljadi godini od hristijanstvoto
  • Crkvata "Sveti Kliment" stanuva soboren hram na Ohridskata arhiepiskopija, bidej}i i najgolemata ohridska crkva koja vsu{nost e sru{ena i pretvorena vo xamija, a toa e crkvata Sveta Sofija vo Ohrid

Vo gradot pod Samoilovata tvrdina, vo koj sekoj kamen pretstavuva neprocenlivo kulturno - umetni~ko bogatstvo, ova leto intenzivno se raboti na iskopuvawe na nekolku arheolo{ki lokaliteti. Ovie nau~no - istra`uva~ki proekti kako i podgotovkite za obnovuvawe na Svetiklimentovata crkva "Sveti Pantelejmon" se vo znakot na odbele`uvaweto na dveiljadigodi{ninata od Hristovoto ra|awe.

"Sveta Bogorodica Perivleptos"

Kambanarijata na "Perivleptos"

Ju`no od Samoilovata krepost, na mesnosta nare~ena Imaret, se nao|a Klimentoviot manastir, posveten na Sv. Pantelejmon. Negovoto zna~ewe kako kulturno-istoriski spomenik e golema po ulogata {to ja odigra vo prosvetuvaweto na Makedoncite vo vremeto na Sveti Klimenta vo period koga se zasiluvaat vizantiskite i drugi vlijanija vrz Makedoncite. Spored op{irnoto `itie na Sveti Kliment Ohridski od Teofilakt, bugarskiot knez Boris mu dal na Kliment mesto za odmor vo Devol, Ohrid i Glavenica.

SVETI PANTELEJMON

Od arheolo{kite istra`uvawa {to se vr{eni vo 1965 godina se dobiva jasna pretstava za Klimentoviot manastir - Sveti Pantelejmon. Ostatocite od urnatini na gradbi koi se podignati na kompleksot Imaret go potvrduvaat faktot deka Kliment go obnovil zapusteniot i razru{en manastir, za {to zboruvaat relativno malite dimenzii na trikonhosot koj Kliment go na{ol vo urnatini, kako i postoeweto na nekolku ranohristijanski crkvi. I toa dve ranohristijanski, edna od vremeto pred Klimenta - trikonhosot, edna nad urnatinite od ranohristijanskata crkva - ~etirikonhalnata bazilika i edna na severnata strana. Seto toa uka`uva na intenziven crkoven `ivot pred doa|aweto na Klimenta koga e podignata i ranohristijanska bazilika. Koga doa|a Kliment vo Ohrid go obnovuva urnatiot trikonhos, me|utoa so razvivaweto na crkovniot `ivot obnoveniot trikonhos ne mo`el da gi zadovoli verskite potrebi i zatoa do nea se dograduva nov objekt vo pravoagolna forma.

Relikt od vremeto na islamizacijata na Imaret

Iskopuvawata na Imaret

Na ju`nata strana od Crkvata doyidan do trihonata se nao|a grobot na Sv. Kliment, napraven so negovi sopstveni race koj i do den denes e dobro so~uvan. Vo nego Sveti Kliment se upokoil vo 916 godina.

Dvete Svetiklimentovi crkvi, spored bele{kite na Teofilakt, slu`ele kako arhiepiskopska katedra.

Vo petnaesetiot vek, so doa|aweto na Turcite, Klimentovata crkva e pretvorena vo xamija. Podocna vo {esnaesettiot vek od Visokata porta na golem broj od manastirite i crkvite im bilo dozvoleno obnovuvawe, me|u koi i na Klimentoviot manastir i toa vo vreme na ohridskiot arhiepiskop Prohor vo prvata polovina na {esnaesettiot vek.

ARHEOLO[KI ISKOPUVAWA

Na lokalitetot Plao{nik vo Ohrid momentalno se vr{at intenzivni arheolo{ki iskopuvawa i podgotovki za izgradba na Svetiklimentovata crkva "Sveti Pantelejmon". Ovoj proekt potekna kako ideja na Ohridskiot zavod i Debarsko - ki~evskata eparhija, a be{e poddr`ana i od pretsedatelot na Vladata. Izgradbata na Svetiklimentoviot hram pretstavuva zalog na na{ata dr`ava vo odbele`uvaweto na dve iljadi godini od hristijanstvoto.

Arheolo{kite iskopuvawa se odvivaat na visoko nau~no nivo, bidej}i vakov potfat, koj{to e epohalen i mileniumski, ne smee da dozvolime da se improvizira i da se pravat paradi vo mediumite. Tokmu zatoa kon ovoj proekt se prio|a na eden visoko stru~en i nau~en pristap kako {to i me|u drugoto zaslu`uva. Po toj povod na devetti avgust }e se izvr{i promocija na proektot za izgradba na Svetiklimentoviot hram. Pododborot na Vladata na Makedonija gi prezema iskopuvawata {to momentalno se vr{at na ovoj lokalitet. Minatata godina vr{evme iskopuvawa od nadvore{nata strana i otkrivme monumentalna grobnica. Ovaa godina vr{ime iskopuvawa i gi otkrivme site grade`ni fazi na Svetiklimentoviot crkoven kompleks po~nuvaj}i od obnoveniot trikonhost, pa s# do gradbite od vremeto na Sveti Kliment ili vo podocne`nite vremiwa. Postklimentoviot period zapo~nuva od 11 i 13 pa s# do 15 vek koga crkvata e pretvorena vo xamija. Ovaa godina otkrivme mnogu grobovi vo narteksot i mnogu od grobnite prilozi koi sega gi otkopavme datiraat od 10 do 14 vek. Imavme sre}a da osoznaeme i edna novina na severnata strana, a toa se grobovite odnosno celi grobnici na vidni familii, veli arheologot Vlado Malenko.

SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS

Vo stariot del na Ohrid blizu do Gornata Porta e podignata crkvata sveta Bogorodica Perivleptos, dene{en Sveti Kliment, i pretstavuva edna od najstarite i najubavite crkvi vo Ohrid. Vo natpisot {to se nao|a nad zapadniot vlez vo narteksot me|u drugoto se veli deka ktitor na crkvata e vizantiskiot vojskovoditel Progor Zgur. Od natpisot ista taka mo`e da se konstatira deka crkvta e posvetena na Sveta Bogorodica. Vo periodot koga Klimentovata crkva "Sveti Pantelejmon" na Imaret bila urnata i Turcite ja pretvorile vo xamija, ohri|ani po~nale ovaa crkva da ja vikaat Sveti Kliment, zatoa {to mo{tite negovi bile privremeno smesteni vo ovaa crkva.

Potoa crkvata "Sveti Kliment" stanuva soboren hram na Ohridskata arhiepiskopija, bidej}i i najgolemata ohridska crkva koja vsu{nost e sru{ena i pretvorena vo xamija, a toa e crkvata Sveta Sofija vo Ohrid. Toga{ mnogubrojni crkovni predmeti, crkovni knigi i predmeti, rakopisi, ikoni i drugo se preneseni vo crkvata "Sveti Kliment". Taka crkvata "Sveti Kliment" (Sveta Bogorodica Perivleptos) stanuva riznica na mnogubrojnite stari knigi, ikoni i pla{tenica koi se so~uvani i den denes.

Vo momentov se vr{i rekonstrukcija na galerijata vo koja treba da bide izlo`ena ovaa bogata riznica na makedonskoto kulturno-istorisko bogatstvo. Galerijata se podgotvuva za proslavata na patronatot na golemiot svetec i prosvetitel Sveti Kliment.


ANTI^KI TEATAR

Na lokalitetot na Anti~kiot teatar, {to se nao|a na vlezot na Gorna Porta, isto taka se vr{at intenzivni iskopuvawa. Kako {to n# informira gospodinot Vlado Malenko, momentalno se raboti na faza na otkopuvawe na sedi{tata i izgradba na potpornite yidovi. Ovoj proekt go finansira FARE - programata i vo dosega{niot period bevme koncentrirani na izrabotka na proektot po {to }e sledat konzervatorsko-restavratorskite raboti.