Reformi vo oblasta na mentalnoto zdravje PSIHIJATRISKI EVROPSKI PROEKT Pi{uva: Mileva LAZOVA
S o poddr{ka na Svetskata zdravstvena organizacija i zbratimeniot grad na Skopje - Nirnberg od Germanija, }e po~ne da se realizira proektot za reformi vo oblasta na mentalnoto zdravje koj te`i nad 1,6 milioni marki. So nego treba da se obezbedi poadekvaten pristap vo tretmanot na licata so psihijatriski dijagnozi niz eden sistem na servisi i ekstrahospitalni oblici na gri`a preku koi se sozdava i edna nova intonacija na razbirawe za ovie lica vo sredinata vo koja `iveat.Vo ramkite na ovoj Proekt, naesen }e zapo~nat so rabota tri Centri za mentalno zdravje - vo Skopje, Tetovo i Gevgelija. Stanuva zbor za centri za gri`a na psihijatriski zaboleni lica vo koi }e bidat smesteni socijalni klubovi, za{titni domovi, dnevni bolnici itn. STRU^EN KADAR Vo ovoj proekt u~esnici se stru~waci vraboteni vo postojanite institucii koi }e se prenaso~at kon vakvite slu`bi. So zacrtanata realizacija na planiranoto osovremenuvawe na psihijatriskite slu`bi vo Makedonija se ostvareni pove}e aktivnosti za stru~en prestoj na na{i specijalisti vo stranski centri, me|u koi najzna~ajno mesto ima sorabotkata so Nirnberg. Po prestojot na nekolku medicinski lica na tamo{nite psihijatriski ustanovi ~ekor napred be{e i prestojot na renomiranite eksperti vo Makedonija. D-r Gunder Niklevski, {ef na tamo{nata psihijatriska klinika, be{e eden od u~esnicite na seminarot za medicinarite i socijalnite rabotnici {to se odr`a vo Skopje. NEOPHODEN PROEKT Reformite vo psihijatrijata se evropski proekt i re~isi vo site zemji gi imame istite iskustva i problemi. Vo po~etokot na 70-tite vo Italija, Velika Britanija i Germanija tie bea re~isi indenti~ni. Od edna strana ima{e golemi psihijatriski bolnici, a od druga voop{to nema{e slu`bi i servisi za mentalno zdravje. Psihijatriskite bolnici bea vo mnogu polo{a sostojba. Vo toj period se javi edno dvi`ewe za potrebite na psihijatriskite bolni, da se izedna~at so somatskite bolni. Ottoga{ e zapo~nat procesot na reformi koi najverojatno nikoga{ nema da zavr{i, istakna gospodinot Niklevski. Proektot }e ni ovozmo`i da se pribli`ime kon razvienite evropski zemji i da imame ist model na rabota, model koj e neophoden zatoa {to dava mnogu mo`nosti za pomo{ na pacientite za koi nie sme tuka, veli prof.d-r Stojan Aleksievski, direktor na Klinikata za psihijatrija vo Skopje. Proektot pretstavuva izgotvuvawe na eden generalen nacionalen plan za mentalno zdravje {to }e ja opredeli politikata i strategijata na rabota i dejstvuvawe vo ovoj segment od zdravstvenata za{tita. So nego }e se predvidat site voninstitucionalni oblici za zgri`uvawe na pacientite i }e se zacrtaat nasokite za razvoj na psihijatriskata i socijalna gri`a za mentalno bolnite lica, kako i za nivnoto integrirawe vo zaednicata. Reformite vo psihijatrijata se evropski proekt i re~isi vo site zemji gi imame istite iskustva i problemi. Vo po~etokot na 70-tite vo Italija, Velika Britanija i Germanija tie bea re~isi indenti~ni. Od edna strana ima{e golemi psihijatriski bolnici, a od druga voop{to nema{e slu`bi i servisi za mentalno zdravje. Psihijatriskite bolnici bea vo mnogu polo{a sostojba. Vo toj period se javi edno dvi`ewe za potrebite za psihijatriskite bolni, da se izedna~at so somatskite bolni. |
|