UBISTVOTO NA GR^KIOT OFICER KAJ SELOTO SMRDE[, KOSTURSKO

m-r Spiridon Blagoev nau~en sorabotnik vo penzija

Vesnikot "Trudova Makedonija" od 30 dekemvri 1936 godina, godina III, broj 12, na str. 1 objavi napis pod naslov: "Tiranijata vo Kostursko e nepodnosliva. Vo seloto Smrde{ ubien e gr~ki oficer".

Napisot po~nuva so procesot na denacionalizacijata i nepodnosliviot teror protiv Makedoncite. Integralniot tekst objaven vo "Trudova Makedonija" vo celost glasi:

"Denacionalizatorskiot bes na gr~kite tirani nad makedonskoto naselenie vo Kostursko i Lerinsko vo posledno vreme stanuva s# ponepodnoslivo. Takviot odnos na gr~kite vlasti, nekoi Makedonci gi doveduva do o~ajni~ka sostojba i gi prinuduva da pribegnuvaat kon o~ajni~ki akcii.

Takov e slu~ajot so ubistvoto na eden gr~ki oficer vo seloto Smrde{, Kostursko od strana na eden makedonski mladinec, Anton ST. Korovesi. Anton se vra}al vo seloto od slu`bata vo gr~kata armija na odredeno vreme. Koga stignal do seloto go sretnala negovata majka, prosolzena od radost, zatoa {to go videla svojot sin. Majkata po~nala da mu govori na makedonski jazik. Vo blizina se na{ol gr~kiot oficer od pograni~nata karaula i koga go slu{nal razgovorot na makedonski jazik ostro reagiral i se obratil kon Anton so zborovite: "Zo{to ne govori{ na gr~ki jazik, dali ne go znae{ zakonot?" Anton odgovoril: "Zakonot go znam, no {to mo`am da napravam koga majka mi ne go poznava gr~kiot jazik, a samo makedonskiot?"

Takviot odgovor na Anton ne samo {to ne go zadovoli gr~kiot diktatorski {ovinist, no toj se nafrlil vrz Anton i negovata stara majka so pcovki i da gi tepa. Vo ovaa nepredvidliva situacija, Anton go izvlekol svojot bajonet i smrtno go ranil oficerot. Upla{en od slu~ajot Anton go napu{ta rodnoto selo i pobegnal preku granicata vo Albanija".

Napisot zavr{uva so slednite zborovi: "Takva e polo`bata na na{ite bliski vo Makedonija. Nivnite stradawa stanuvaat s# nepodnoslivi"

Zabele{ka: Istra`uvaweto na ovie vesnici, pa i na mnogu drugi {to izleguvaa vo Kanada, izvr{eno e vo moskovskite arhivi i biblioteki, a konkretno na porane{niot Institut za marksizam-leninizam na CK KPSS.