Na 12 avgust se navr{uvaat 2030 godini od smrtta na najslavnata Makedonka na site vremiwa - poznatata egipetska kralica od makedonsko poteklo Kleopatra VII.

Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite go potencira najpoznatiot anti~ki evrejski istori~ar Josif Flavij. Kralevite od dinastijata na Ptolemeite toj sosema jasno gi narekuva "Makedonci" (Against Apion...II, 5).

"U{te pred Rimjanite da ja vospostavat svojata imperija, vo vremeto koga Makedoncite s# u{te ja dr`ea Azija, Ptolemej sinot na Lag, posakal da ja zbogati bibliotekata {to toj ja napravi vo Aleksandrija so vredni knigi od site lu|e..." (Eusebius of Caesarea: Church History, Book V, Chapter 8, The Statements of Irenaeus in regard to the Divine Scriptures).

Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite e spomnato i vo svetski poznatata amerikanska CD enciklopedijata Microsoft Encarta (USA, 1998; naslov Ptolemaic Dynasty). Ovde ~itame:

"Dinastijata na Ptolemeite pretstavuva makedonsko semejstvo koe vladeelo so Egipet za vreme na helenisti~kiot period, od smrtta na Aleksandar Veliki vo 323 godina pred Hrista, pa s# do vremeto koga Egipet stanal rimska provincija vo 30 godina pred Hrista. Vo razli~ni vremenski periodi Ptolemeite ja dr`ele pod svojat vlast i Kirenajka (koja se nao|a vo severna Libija), Palestina i Kipar. Dinastijata bila osnovana od aleksandroviot general Ptolemej. Toj bil postaven za guverner na Egipet od samiot Aleksandar, a vo 305 godina pred Hrista se proglasil sebesi za nezavisen vladetel, pod imeto Ptolemej I Soter. Kralstvoto do`ivealo golem napredok, kako pod negova vlast, taka i pod vlasta na negovite naslednici: Ptolemej II Filadelf i Ptolemej III Everget, koi postojano imale sporovi so pripadnicite na u{te edna makedonska dinastija - dinastijata na Selevkidite vo Sirija, okolu prevlasta na isto~niot Mediteran... Iako ne bile so egipetsko poteklo, Ptolemeite se pridr`uvale kon pove}e egipetski tradicionalni obi~ai. Isto kako {to pravel i Aleksandar, taka i tie se pretstavuvale sebesi na javnite spomenici vo egipetski stil i obleki... Sepak, vo nivnata vojska dominirale gr~kite i makedonskite dol`nosnici... Poslednata i sigurno najslavna vladetelka od Ptolemeite bila Kleopatra, koja nezavisno vladeela, prvo so poddr{kata od Julie Cezar, a podocna i od Marko Antonie..."

Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite e spomnato i na oficijalnata veb-stranica na Internet, postavena od egipetskata Vlada (konkretno od Ministerstvoto za turizam na Egipet). Vo kratkiot osvrt kon istorijata na Egipet, Ptolemeite se nare~eni kako "Makedonska dinastija" (Alexander the Great, Macedonian Dinasty, http://interoz.com/egypt/ macdyn01 .htm).

Prv vladetel od dinastijata na Ptolemeite, kako {to ve}e spomnavme, bil Ptolemej Lagov (poznat i kako Ptolemej I Soter). Toj bil roden vo 367 godina pred Hrista. Od 323 godina pred Hrista bil guverner na Egipet i na Libija, a od 305 do 284 godina pred Hrista vladeel kako kral. Vo negovata biografija, vo spomenatata enciklopedija Encarta (naslov Ptolemy I), ~itame:

"Ptolemej I... bil osnova~ na dinastijata Ptolemei. Sin na Lag i Makedonec po rod, Ptolemej bil general vo armijata na Aleksandar Veliki, koj igral glavna uloga vo podocne`niot pohod na Aleksandar vo Azija..."

Za makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemej I ni zboruva i faktot {to toj bil drugar od detstvoto na Aleksandar Makedonski. Poradi toa, toj podocna stanal eden od najdoverlivite generali na Aleksandar, koj posebno se istaknal vo bitkite za pokoruvaweto na Persija. Otkako stanal kral na Egipet, toj ja proglasil Aleksandrija za glaven grad na svoeto kralstvo. Ptolemej I ja osnoval i poznatata Aleksandriska biblioteka. Toj napi{al i biografija za Aleksandar Makedonski, koja denes ne e so~uvana, no se znae deka od nea crpele podatoci podocne`nite anti~ki biografi na Aleksandar. Ptolemej I bil o`enet so Berenika I. Umrel vo 283 godina pred Hrista.

Vo 284 ili 285 godina pred Hrista, Ptolemej I go napu{til prestolot vo polza na svojot sin Ptolemej II (309-246 pred Hrista). Ptolemej II vojuval so makedonskata dinastija na Selevkidite (koi toga{ vladeele so del od Azija). Vo negovo vreme Egipet do`iveal silen ekonomski i kulturen procut. Ptolemej II zna~itelno ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i aktivno ja poddr`uval umetnosta. Pritoa mnogu mu pomagala negovata sopruga Arsinoja (316-271 pred Hrista), koja imala golemo vlijanie vo negovoto vladeewe.

Ptolemej II bil nasleden od svojot sin Ptolemej III (okolu 282-221 pred Hrista). Toj uspeal da ja pripoi Kirenajka kon Egipet. Isto kako i negoviot tatko, i toj ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i ja poddr`uval umetnosta. Vo negovo vreme ekonomijata na Eipet do`iveala u{te pogolem procut.

Potoa na vlast do{ol Ptolemej IV, ~ija sopruga isto se vikala Arsinoja. Toj ne vladeel dolgo i bil nasleden od svojot sin Ptolemej V, koj formalno do{ol na vlast po smrtta na svojot tatko, koga imal samo pet godini. Toga{ prakti~no vlasta vo Egipet bila vo racete na korumpiranite ministri na Ptolemej IV, {to dovelo do posledici po dr`avata. Ptolemej V imal sestra, po ime Arsinoja (III). Koristej}i ja vakvata sostojba i taa posakala da dojde na vlast. No, vo toa ne uspeala, bidej}i bila ubiena verojatno po nalog na korumpiranite ministri. Prakti~no Ptolemej V bil samo formalen vladetel na Egipet. Koga napolnil {esnaeset godini, bil o`enet so Kleopatra I, koja bila }erka na Antioh III, makedonski kral od dinastijata na Selevkidite. Vo brakot so Kleopatra I mu se rodile dva sina. Ptolemej V umrel na vozrast od dvaeset i osum godini. Se smeta deka bil otruen. Bil nasleden od svojot sin Ptolemej VI, koj isto taka imal samo pet godini koga umrel negoviot tatko.

Ptolemej VI (okolu 186 - 145 pred Hrista) isto taka nemal sre}a vo vladeeweto so Egipet. Toj vojuval protiv Antioh IV (kralot na Selevkidite) pri {to bil zaroben. Toga{ bil zamenet od svojot brat Ptolemej VII. Po padot na Antioh IV, Ptolemej VI se vratil na prestolot vo Egipet i zaedni~ki vladeel so svojot brat Ptolemej VII. Podocna izbil sudir pome|u niv. Vo 145 godina pred Hrista na vlast vo Egipet do{ol Ptolemej VIII, koj isto taka bil sin na Ptolemej V. Toj bil opi{an kako surov vladetel, iako vovel liberalni reformi vo religioznite institucii. Bil o`enet so Kleopatra III. Vo brakot im se rodile dva sina (Ptolemej IX i Ptolemej X Aleksandar) i tri }erki (Kleopatra IV, Kleopatra Trifena i Kleopatra Selena). Ptolemej VIII umrel vo 116 godina pred Hrista. Prestolot na Egipet toga{ do{ol vo racete na negovata `ena Kleopatra III. Taa go forsirala svojot pomlad sin Ptolemej X kako nov vladetel na Egipet, iako gra|anite na Aleksandrija pove}e sakale Ptolemej IX da im bide kral. Ptolemej IX prvo bil postaven za guverner na Kipar, no pod pritisok na gra|anite na Aleksandrija, bil vraten da vladee so Egipet. Podocna negovata majka Kleopatra III go obvinila deka navodno podgotvuval zagovor protiv nea i povtorno uspeala da go isprati na Kipar. Namesto nego, na prestolot povtorno do{ol negoviot pomlad brat Ptolemej X. Kleopatra III umrela vo 101 godina pred Hrista. Ptolemej X ostanal da vladee so Egipet kako mo{ne nepopularen kral. Zaginal vo edna bitka vo 88 godina pred Hrista. Po negovata smrt, Ptolemej IX povtorno se vratil od Kipar vo Eipet i povtorno stanal kral. Toj vladeel so Egipet u{te osum godini, s# do svojata smrt. Ptolemej IX imal dva sina, no tie umrele kako mali deca. Poradi toa, bil nasleden na prestolot od svojata }erka Kleopatra Berenika. Spored egipetskata tradicija (spored koja sekoja `ena vladetelka morala da ima kraj sebe li~nost od ma{kiot pol za da mo`e da vladee) Kleopatra Berenika bila prinudena da se oma`i za svojot bratu~ed Ptolemej XI, koj bil sin na Ptolemej X. No, samo po devetnaeset dena od svadbata Ptolemej XI ja ubil svojata sopruga Kleopatra Berenika. Toa gi razgnevilo gra|anite na Aleksandrija, koi nasilno vlegle vo kralskiot dvorec i go ubile svojot kral Ptolemej XI. Toga{ vo Egipet zavladeal haos. Na prestolot do{ol Ptolemej XII, koj vladeel do svojata smrt vo 51 godina pred Hrista. Toj imal ~etiri }erki i dva sina. Edna od negovite }erki bila Kleopatra VII.

Vo CD enciklopedijata Chronicle Encyclopedia of History, (USA,1997), vo poglavieto za Kleopatra VII (Chronology) ~itame:

"Vo 69 godina se rodila tretata }erka na eden od makedonskite faraoni na Egipet, Ptolemej XII."

Vo internet izdanieto na Riverworld penmush org, vo vrska so etni~koto poteklo na Kleopatra ~itame:

"Kleopatra bila visoka i vitka `ena od ~isto makedonsko poteklo." (Cleopatra VII Thea Philopater, description http://riverworld.pennmush. org/~alansz/rw-pbem/bg/chars/cleopatra.html).

Vo podolgata statija za Kleopatra, objavena vo istoriskata publikacija vo izdanie na InterOz od SAD, vo vrska so etni~koto poteklo za ovaa slavna egipetska kralica, ~itame:

"Kleopatra bila energi~na makedonska kralica. Taa bila brilijantna `ena, koja sonuvala za golema svetska imperija. Za malku i }e uspeela vo toa... Edinstven vladetel koj mo`e da frli senka vrz fascinantnosta na Kleopatra bil Aleksandar, koj isto taka bil Makedonec... Ptolemeite bile po poteklo Makedonci, koi vladeele so Egipet kako faraoni. Kleopatra bila posledniot egipetski faraon." (Podetalno vo: Cleopatra VII, Ptolemaic Dynasty, Design, Layout and Graphic Art by Jimmy Dunn, an Inter City Oz Inc Employee USA, 1996).