Crkvata "Sveti Apostol Petar i Pavle" vo seloto Gorno Lisi~e

CRKVA OD VETUVAWETO NA BEGOT

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

Crkvata "Sveti Apostol Petar i Pavle" od seloto Gorno Lisi~e vo periodot od 1916 do 1944 bila edna od najubavite crkvi vo Skopskata eparhija so ubav rezban ikonostas

Postoeweto na crkvata "Sveti Petar i Pavle" vo seloto Gorno Lisi~e, Skopsko, datira od 1700 godina i se sovpa|a so periodot koga pusto{ela kolerata na ovie prostori i koga avstriskiot vojskovodec Pikolomini go zapalil Skopje. Svetoto mesto na hristijanite im go opredelil Gali-beg koj{to nemal deca i vetil pred Boga deka dokolku mu se rodi dete na ova mesto }e izgradi crkva. Nabrgu potoa mu se rodila }erka Aj{a koja go prodol`ila pokolenieto na Gali-beg. Izgradbata na crkvata na toa sveto mesto za prvpat go odobril Gali-beg vtori, vnuk na Gali-beg prvi vo 1890 godina i taa bila izgradena so kamen vo temelite i yidana so kerpi~, a bila osvetena vo 1896 godina. Kon sredinata na devetnaesettiot vek crkvata bila na dvapati spaluvana od strana na Turcite i obnovuvana.

Podocna vo golemata poplava od 1906 godina na Markova Reka taa se urnala. Povtorno e obnovena vo vremeto od 1915 - 1916 godina i e osvetena za vreme na bugarskiot vladika, po balkanskite vojni. Po toj povod bilo podareno maloto yvono {to i den denes stoi, od crkvata "Sveti Spas" od seloto Dra~evo. Crkvata "Sveti Apostol Petar i Pavle" od seloto Gorno Lisi~e vo periodot od 1916 do 1944 bila edna od najubavite crkvi vo Skopskata eparhija so ubav rezban ikonostas.

Crkvata do`ivuva u{te edno ru{ewe i toa vo 1944 goina vo noemvri koga ja sru{ija Germancite i seloto ostanuva bez crkva do 1948 godina. Vo 1950 godina po inicijativa na pop Ordan izbran od inicijativniot odbor bea postaveni temeli i podignata eden ipol metar od zemja i stopirana od toga{nite vlasti, bidej}i toga{ izgradbata na verskite objekti be{e zabraneta i vo taa sostojba crkvata ostanuva do 1969 godina, a site obredi bea vr{eni pod vedro nebo - raska`uva klisarot Tode, koj vredno go bele`i sekoj podatok za ovaa crkva od denot koga zapo~nal da slu`i vo nea .

Dene{nata sostojba na crkvata so sovremeni popravki datira od 1969 godina koga na ~elo so pop Ordan se zapo~nuva gradbata na crkvata so nesebi~na pomo{ na site me{tani.

Spored legendata, vakavsko mesto mo`elo da se opredeli na dva na~ina i toa dve devojki blizna~ki trebalo da tkajat godina dena platno i potoa koga }e se optegne toa platno da se opredeli goleminata na vakavot. Druga legenda veli deka dva vola rodeni vo isto vreme - bliznaci kaj{to }e pu{tat brazda, spored taa golemina }e se odredi toa vakavsko mesto. Lu|eto koi `iveele pak vo toa vakavsko mesto nemale pravo Turcite da gi maltretiraat.

Taka nastanalo seloto Lisi~e, koe najnapred bilo pokraj Markova Reka, a prete`no go naseluvale lu|e od Dra~evo da rabotat na vakavskoto mesto kaj begot. Do 1920 godina imalo ku}i okolu Markova Reka. Vo vreme na golemata poplava Lisi~e se odvoilo na dva dela - Gorno i Dolno Lisi~e. Isto taka vo vremeto na kolerata i denes postoi oblast {to se vika "pusti ku}i" i lu|eto se pla{at tamu da kupat mesto, oti veruvaat vo prokletstvoto deka ku}ata }e mu se zapusti na onoj {to }e `ivee vo taa oblast.