NEPOKOROT NA MAKEDONKITE

Vo periodot na Gra|anskata vojna ne bil mal brojot na Makedonkite koi go ostavile srpot i motikata i grabnale oru`je, kako i ma`ite, so nade` deka }e ja ispravat nepravdata {to so godini se vr{ela vrz niv od strana na razni porobuva~i. Taka, u{te vo 1947 godina nad 3.000 Makedonki go davaa svojot pridones kako obi~ni borci ili oficeri, komesari na edinici i politi~ki rakovoditeli, a drugi, preku 10.000 ~lenovi na AF@, bea anga`irani vo zadninskite slu`bi na DAG.

Poneseni od deklariranite paroli na voenoto i politi~ko rakovodstvo na DAG, Makedonkata i voop{to makedonskiot narod veruval deka vo edna demokratska Grcija }e go obezbedi svojot nacionalen opstanok. Zatoa i `enata se vpu{tila vo novi i te{ki isku{enija, poka`uvaj}i heroizam i po`rtvuvanost.

Se nametnuva pra{aweto od kade toj plamen, toj heroizam i samopo`rtvuvanost kaj tie selski `eni ili kaj tie devojki vo cutot na mladosta i pred pragot na svojot `ivot? Na ova mo`e da se odgovori ako problemot se gleda od pove}e aspekti i ako gi sumirame faktite deka toa se dol`i na nivnata nepokorna du{a, za da ne se prifati kakvo bilo ropstvo, na omrazata i bolkata nasobrana za seto ona {to go gledale i trpele. Bolka za ubieniot ma`, za bratot vle~en i ma~en po zatvorite, za obes~estenata sestra ili }erka, za domot koj gorel i pred nejzinite o~i se pretvoral vo kupi{ta pepel, za neizvesnosta i stravot od denot {to doa|a, no i nade`ta za podobro utre ako se sprotivstavi na zloto koe caruvalo po selata i gradovite.

No, patot do posakuvanata sloboda treba{e da se izodi, da se pobedi stravot, gladot i studot. da se sovlada tehnikata na vojuvawe i red drugi voeni ve{tini {to gi nametnuva{e vojnata. Seto ova se baralo od `enata-borec, koja bila prisutna vo tie redovi na borbenite edinici, vo nekoi duri do 40-50 procenti.

Gledaj}i gi pojavite i faktite od dene{en aspekt, ~udni i neverojatni se zborovite na edna Makedonka, majka koja svojot sin go ispra}a vo borba so zborovite: "Odi sinko i bez sloboda ne se vra}aj doma". Ili koga majkata ja smiruva }erkata da ne go `ali svojot brat zatoa {to toj ~esno zagina za slobodata, tuku da go sledi negoviot pat.

Vo borbite na Vi~o i Gramos mnogu Makedonki poka`ale takov heroizam {to na poetite im dal inspiracija vo nivnoto tvore{tvo kako {to ni ilustrira i pesnata od P. Paskalevski:

So omraza vrela v gradi

so pu{ka v raka na Gramos

Makedonka v oginot leta.

Vo pekolot e prva Cveta

po nea e Vasilka, @ivka.

Evgenija, Ciqka... i letaat

ilindenski duh vo niv `ivi.

A zo{to toa bilo taka, zo{to taa Makedonka vleguvala vo ogin, zo{to smelo juri{ala v boj, poetot ni dava odgovor:

Mina mesec, brat & eden

zagina v borba mlad zelen.

Ne pomina ni godina

i drugiot brat zagina.

Pred dve godini tatkoto

go ubija vo zatvor,

setne armasnikot Zlatko...

Pu{ka Kita v raka metna

i ko vior v borba letna.

Simbol na te{kata, no herojska borba na Makedonkata od egejskiot del na Makedonija vo Gra|anskata vojna stana imeto na Tina Andreeva-Cveta, od selo Mokreni, za ~ija borbenost i poka`an heroizam zboruvale borcite na DAG od borbeniot Vi~ i Gramos. So ist entuzijazam se zboru-valo i pi{uvalo i za borbenosta na Angela od Dolno Kle{tino, za Evgen{a od Novo Selo, za Velika i Teana od Dupjak, za Afrodita od Gorenci, za `enite-borci od 103 i 108 brigada, za nivnata izdr`livost i borbenost {to ja poka`ale vo zimata 1948 godina, vo bitkite za zazemawe na Voden i Negu{, koga pokraj protivnikot trebalo da se sovladaat studot i mrazot.

A eve kako hroni~arot go zabele`al ovoj nastan: "Na odewe od Negu{, Menka od Durutovo-Kajlarsko krenala edna bolna `ena i ja nosela na ramo. Koga ja gazela Bistrica, edna neprijatelska mina padna v reka, ba{ do nea. Se krena bran voda, ja razlula. Od racete i padnaa ~evlite. Tri dena i tri no}i Menka odela bosa bez da ofne... Se natprevaruvala so site drugi kako opiten borec".

Vo slu`bata na DAG za vrski kako telefonistki-kurirki bile vklu~eni pove}e `eni i devojki. Takvata rabota bila te{ka i odgovorna i barala celosna mobilnost od liceto {to ja vr{elo, bidej}i od na~inot kako i koga }e se prenese vesta vo mnogu slu~ai zavisel i ishodot na bitkata.

Mnogu denono}ija se pominuvalo pokraj telefonskite aparati, a vo slu~ai na granatirawe i bombardirawe aparatot go za{tituvale so sopstvenite tela za da ne se o{teti. Takva bila Aleksandra Koteva od selo Smrde{, Tomaija od @elevo, Ka-qopa, Vangelica, Lena, Popi i drugi, ~ii imiwa hroni~arot gi zabele`al.

Kurirskata rabota, isto taka, bila odgovorna, no i opasna. Se slu~uvalo da se padne na neprijatelska zaseda, poi {to se barala prisebnost, snaodlivost i hrabrost za da se izbegne obra~ot na protivnikot. Za vreme na nekoja bitka, kurirkata tr~ala od bunker do bunker da prenesuva municija, a istovremeno vr{ela uloga i na bolni~arka, pomagaj}i mu na povredeniot borec.

Za osposobuvawe na `enski kadar pri Glavniot {tab na DAG, funkcionirala oficerska {kola za obuka. Do krajot na 1948 godina, od ovaa {kola izlegoa 116 borci-oficeri so ~in potporu~nik i se nazna~uvale za desetarki, za politkomesari na ~eta, na vod, za poru~nici itn.

@eni-oficerki, u{te kako posetitelki na oficerskata {kola, u~estvuvale vo pove}e bitki na Gramos, Vi~, kaj Furka, Kula-Glavata, na Malimadi, Kisavo Alevica, Kukuturje i drugi mesta.

Makedonkata golem pridones dava{e i vo zadninata, osobeno vo prenesuvaweto na oru`je od edno do drugo mesto, kade se vodele borbite, vo prenesuvaweto na ranetite borci do partizanskite bolnici vo snabduvaweto na borcite so hrana, vo izgradbata na odbranbeni objekti i drugi obvrski {to gi nametnuva{e vojnata.

Za pridonesot na Makedoncite vo ovaa vojna bilo izneseno pove}epati od strana na voenopoliti~koto rakovodstvo. Taka, na Pettiot plenum na CK odr`an vo juli 1948 godina, bilo podvle~eno deka so svojot pridones vo borbata makedonskiot narod cvrsto ja gradi svojata sloboda, svojata ramnopravnost i so krvta na svoite sinovi i }erki ja obezbeduva svojata demokratska idnina.

Oficijalni priznanija za borbeniot pridones na Makedoncite vo re-dovite na DAG bea izneseni i po drugi povodi. Na Pettiot plenum vo januari 1949 godina be{e re~eno: "Makedoncite dadoa s# za borbata i se borat so ne~uen heroizam i samopo`rtvuvanost {to predizvikuva voshit.

Ne treba da se ima somnevawe deka so pobedata na DAG tie }e najdat nacionalno re{enie, onaka kako {to sakaat samite...".

Takvi priznanija se uka`uvaa oddelno i za Makedonkite za koi se veli deka tie so izdr`livost, upornost, trpelivost i borbenost ponesoa golem tovar {to go nametnuva{e vojnata.

Zna~i, Makedoncite od egejskiot del na Makedonija vo periodot na Gra|anskata vojna pretstavuvaa zna~aen voen i politi~ki faktor so dadeniot pridones vo taa vojna i zaedno so gr~kiot demokratski narod se izborija za red nacionalni pridobivki: da imaat svoi politi~ki organizacii (NOF-AF@-NOMS-KOEM), da imaat organi na narodna vlast, da imaat pretstavnici vo povisoki partiski organi, odnosno vo Makedonskoto biro na KPG, vo Oblasniot sovet na EPON, vo [tabot na DAG i vo Privremenata demokratska vlada, potoa odgovoren na Makedoncite vo edinicite na DAG, bea formirani pove}e obrazovni i kulturni institucii, a vo ramkite na NOF i AF@ bil formiran Oddel za agitacija i propaganda {to ja vodel i koordiniral celokupnata kulturno-prosvetna dej-nost na makedonski jazik.

Od posebno zna~ewe za Makedoncite bea zakonodavnite dokumenti na Glavniot {tab na DAG doneseni na 10.8.1947 godina, so {to se regulira{e rabotata na organite na narodnata vlast, na prosvetata i kulturata. Vo aktot br.5 se veli: "Nacionalnite malcinstva imaat pravo da ja izu~uvaat svojata nacionalna kultura i prosveta, svojot jazik, veroispovest. Za decata koi pripa|aat na nacionalnite malcinstva se otvoraat posebni u~ili{ta od strana na narodnite odbori, a nastavata }e se odviva na jazikot na malcinstvata".

Gra|anskata vojna zavr{i so porazot na DAG, a za Makedoncite toa ima{e kobni posledici. Tie se raselija vo pove}e zemji od Isto~na Evropa, a podocna i vo prekuokeanskite zemji. Za mnogu od niv tu|inata stana postojano `iveali{te, bidej}i kako Makedonci po rod im se ograni~uva pravoto za vra}awe vo rodnata zemja. Nivniot glas za ~ovekovi i nacionalni prava na Makedoncite od toj del na Makedonija te{ko probiva do svesta na gr~kite vlastodr{ci, a so razni zakoni i uredbi tie toa go ozakonija, so cel da nema vra}awe za Makedoncite od tamu kade {to vo tekot na Gra|anskata vojna i po nea bea prinudeni da zaminat.