BUGARSKATA QUBOV KON MAKEDONCITE!?

Zo{to me napu{tija ovie tri li~nosti, bez da se pozdravat so mene, i toa vedna{ po zavr{uvaweto na slu`bata vo crkvata? Mene mi e jasno, a ne znam dali na ~itatelot na ovie redovi, a i Vam gospodine @equ @elev, dali Vi e jasno? Zatoa {to tie li~nosti veruvaat vo Biblijata deka e Bo`ja re~ i deka s# {to pi{uva vo nea e vistina. Tie se ogre{ija kon mene. Nemaa hrabrost da se izvinat i me napu{tija. Jas im prostiv, zatoa {to tie se zasramija od vistinata. Nivniot sram za mene e stoprocentno izvinuvawe. A Vie, d-r @equ @elev, treba da ja prou~uvate Biblijata, za{to taa e kralica na knigite i najgolema filozofija na site vremiwa. Koga redovno }e ja ~itate i }e ja prifatite nejzinata poraka, celosno }e se izmenite, }e dobiete ve~en `ivot i za mnogu va`ni raboti najpravilno }e znaete da razmisluvate, a za nas, Makedoncite, i~ ne }e ve boli glava. Tie bile i sega }e bidat - toa go tvrdi Biblijata. Mene ne me boli glava. Vi pi{uvam za da se oslobodite od toa breme {to go nosite.

Narodot e kako edna golema familija, a golemata familija mo`e da se sporedi so edno drvo. Kako {to grankite rastat od stebloto na drvoto, taka i familijata raste i stanuva mno`estvo od mnogu familii so deca, vnuci i pravnuci. Ako toa potrae mnogu godini i ako go opfati sinxirot na mnogu generacii, postepeno se sozdava narod {to se sostoi od mnogu iljadi i milioni familii. Na toj na~in se formiral evrejskiot narod. Avram e prviot pratatko na toj narod. Duri i denes Evreite taka go vikaat. Toa go svedo~i najva`niot istoriski izvor - Biblijata. Nema drugi istoriski fakti {to mo`e da go demantiraat toj izvor. So pravo mo`am da ka`am deka "istoriskoto drvo" na evrejskiot narod e najverodostojno i pretstavuva model za drugite narodi na zemjata. Imaat li Bugarite, Grcite i Srbite svoj Avram?

A sega da se pozanimavame so odgovorite na d-r @equ @elev dadeni na novinarite vo navedenite intervjua. Vo intervjuto od 25.08.1995 g. d-r @equ @elev veli:

"... nie sme edinstvenata dr`ava, koja e gotova da im dava s# {to mo`e da dade, bez vo zamena da bara ne{to".

Zna~i, Republika Bugarija, spored d-r @equ @elev, dava s#, bez da bara ne{to vo zamena. So drugi zborovi, taa & podaruva ogromna qubov na na{ata zemja i toa bez interes. Za kakva qubov zboruva d-r @equ @elev? So terminot "qubov" od makedonskiot jazik ne mo`eme da go iska`eme zna~eweto na izjavata na d-r @equ @elev. Tuka }e ni pomogne gr~kiot jazik. Tie imaat pove}e termini za terminot "qubov" otkolku vo makedonskiot jazik, kako na primer: "eros" - seksualna qubov, "fileo" - bratska qubov, "agape" - nevozvratna qubov i drugi. Me|ugoa, taa qubov (agape) e najgolema od najgolemite. Karakteristikite na taa qubov se slednive: taa qubov dolgo trpi, ne se fali, ne razdraznuva, ne pameti zlo, ne & se raduva na nepravdata, tuku se raduva so vistinata. Celta na taa qubov e da im pomaga na drugite, a ne da si ugoduva sebesi. Taa qubov ne gi razglasuva gre{kite na drugite. Taa qubov ne go bara egoisti~ki svoeto, tuku se iiteresira za ona {to }e im pomogne na drugite.

I sega go upatuvam pra{aweto kon vas, po~ituvan d-r @equ @elev: Dali Vie gi prifa}ate i gi praktikuvate takvite karakteristiki na qubovta kon nas Makedoncite? Od odgovorot na Va{eto intervju zaklu~uvam deka ni malku ne se prifateni, nitu pak se praktikuvani.

Vo istoto intervju Vie odgovarate: "... dlaboko me za~uduva toa {to ponekoga{ se pi{uva i se zboruva vo nivnite mediumi za "bugarska zakana", "bugarski aspiracii" itn.

Vie se lutite za ovie ~etiri zborovi, {to se kako reakcija na va{eto nepriznavawe na makedonskiot etnos i makedonskiot jazik. Vie udirate onamu kade {to nas, Makedoncite, najmnogu n# boli! Vam vi e lesno - devetmilionska dr`ava, priznata so site potrebni atributi za postoewe na sovremena dr`ava itn. A nie, {to da Vi ka`am, od site strani od najbliskite sosedi imame najrazli~ni pritisoci za nepriznavawe na dr`avata, nacijata, etnosot, jazikot, granicite i sl., iako na{ata dr`ava e ~elnik za priznavawe na takvite prava na malcinstvata vo svetski ramki. Zna~i, tuka nema ni{to ~isto, tuka nema nikakva qubov, kako {to se iska`uvate Vie, po~ituvan d-r @equ @elev.

Na pra{aweto, postaveno na 11.02.2000 g. vo Skopje, koe glasi:

"Koe e bugarskoto gledi{te za samobitnosta na makedonskiot narod i jazik?", d-r @equ @elev odgovara: "...Toa e va{ problem. Toa e problem na samoopredeluvaweto: jas mo`am da ka`am deka sum Kinez ili Patagonec. Vie tvrdite deka ste Makedonci i nie sme dol`ni da ja uva`uvame va{ata nacionalnost i va{ata nacija. Nie ne mo`eme da ka`eme koi ste vie, nemate pravo da se narekuvate "Makedonci". Toa nikoga{ ne sme si go dozvolile. No, mora da se razlikuva {to e etnos i nacija.

Vo sovremenoto moderno razbirawe i gra|ansko sfa}awe na nacijata, a i vo starata smisla, poimot "nacija" mo`e da se sfati mo{ne {iroko. Na primer, deka poimot "nacija" sodr`i i drugi etnosi, deka va{ata nacija sodr`i i drugi etnosi - na primer, Turci i Albanci".

Mojot komentar glasi: Vie ste vo pravo koga zboruvate "... nie (se misli na Bugarite) ne mo`eme da ka`eme koi ste vie ili nemate pravo da se narekuvate "Makedonci". Toa e va{ problem". I ne se slo`uvam so vas deka toa e na{a opredelba, deka demek nie nemame drugi koreni, i se samoopredeluvame kako Makedonci, a bi mo`ele, spored Vas da se nare~eme i"Kinezi" ili "Patagonci!".

Ne e dobro Vie kako ugleden nau~nik za filozofija taka da razmisluvate, i toa pove}epati javno da go iska`uvate takvoto mislewe, po~ituvan d-r @equ @elev. Eve, }e vi ka`am zo{to:

1. Va{ata qubov kon nas, Makedoncite, ne e "agape", onaa, bez interes, tuku e sosem druga.

2. Vie ste re~isi petpati pogolema dr`ava od na{ava, zna~i zboruvate od pozicija na golemina.

3. Vie go prekr{uvate principot na sloboda i demokratija. Vo site podra~ja na aktivnostite sovremeniot ~ovek bara sloboda, kreativnost i informiranost. Slobodata treba da bide nasu{en leb za gra|anite. Slobodata e edna od na{ite najva`ni vrednosti. Nekoi velat deka dokolku vodime smetka za slobodata, vistinata sama za sebe }e se pogri`i. Tokmu zatoa nie bi sakale da & dadete ~elno mesto vo va{ata dr`ava. Nema demokratija bez sloboda. Nema kreativnost bez sloboda.

4. Kako postapuvate vie so Makedoncite od Pirinska Makedonija? Vo komunizmot gi priznavavte. Na toga{niot popis se deklariraa mnogu iljadi Makedonci. Po pa|aweto na komunizmot, ne im davate da otidat ni na grobot na Jane Sandanski za da mu stavat cve}e. Neli Vie velite deka toa e problem na samoopredeluvawe! OMO "Ilinden" - Pirin se samoopredelija, se registriraa, ama va{iot Ustaven sud gi izbri{a od registracijata. Toa poka`uva deka bugarskata dr`ava "ima pravo" da gi bri{e Makedoncite od registracija i da gi narekuva kako {to saka: ako ne sakaat da se nare~at "Bugari", toga{ neka bidat i Patagonci!

I kade e sega re{enieto? Dali toa e samo vo istorijata ili pak na drugo mesto? Jas mislam deka re{enieto treba povtorno da go barame vo Biblijata! Zlatnoto pravilo na Noviot Zavet glasi: Pravi go toa na drugite {to saka{ tie tebe da ti go pravat. Vo toa pravilo se sodr`i s# {to sekoj ~ovek vo dlabo~inata na du{ata go smeta za pravilno. [to sakaat drugite od mene? Neli, dobro da pravam.

Taa poraka e najdobrata poraka za site vremiwa. I ne treba tolku da se gri`ime za na{ite i va{ite koreni, oti na{ata energija }e ja tro{ime za ni{to, a ne za sodr`inata na `ivotot. Korenite da gi ostavime nastrana. Ili, pak, mo`eme da ka`eme deka site lu|e imame isti koreni, u{te od Adam i Eva. Neli taka veli Biblijata?

Na kraj, mo`eme da zaklu~ime i da go prifatime trojstvoto: Biblijata, samo taa e knigata {to treba da & veruvame najmnogu, zatoa {to e Bo`ja re~. Taa e najvistinskata istorija. Slobodata treba da bide leb nasu{en. Bez nea }e nedostasuvaat mnogu raboti. A za vistinata, koga }e & prethodi slobodata, taa samata }e si se pogri`i za sebe. Toga{, koga vo Bugarija i Grcija }e ima pove}e sloboda, toga{ - i samo toga{, }e ja vidime vistinata za Makedoncite.