NAJDOVSKI: Za~etocite na Makedonskata zaednica vo Avstralija se od vremeto na Vtorata svetska vojna i po nea, koga Makedoncite od egejskiot del na Makedonija masovno ja napu{tija Egejska Makedonija. Tie se prvite lu|e koi go formiraa makedonskiot identitet vo Avstralija. No, bidej}i Makedoncite otsekoga{ bile prolevo orientirani, vo dijasporata be{e zabraneto da dejstvuvaat nivnite politi~ki organizacii. Na{ite aktivisti kako {to se Risto Altin (koj `ivee vo Avstralija pove}e od 60 godini), Kosta Angelkov, Sem Kristi, bea nositelite na makedonskoto nacionalno edinstvo i go ozna~ija po~etokot na makedonskata posebnost. No, bidej}i ne mo`ea da dejstvuvaat na politi~ki plan, najdoa na~in da formiraat eden taen komitet i da ja formiraat crkvata "Sveti \or|i" koja za prvpat proraboti vo 1960 godina, a be{e osvetena od vladikata Naum i od sve{tenikot Nestor Popovski. No, znaeme deka do 1967 godina MPC be{e vo ramkite na Srpskata pravoslavna crkva, pa crkvata "Sveti \or|i" be{e me|u prvite Svetiklimentovi kandila. Ovaa makedonska pravoslavna crkva dejstvuva{e i na nacionalen plan. Ottuka se pomaga{e gra|anskata vojna vo egejskiot del na Makedonija, ja pomagaa Republika Makedonija i sorabotuvaa so sve{tenstvoto na Republika Makedonija i toga{nata vlada, a tuka be{e i za~etokot na makedonskiot identitet vo Avstralija. Po "Sveti \or|i" rapidno po~naa da se {irat pravoslavnite makedonski crkvi vo mnogu gradovi vo Avstralija. Pokraj crkvite se otvoraa sabotni u~ili{ta, kulturno-umetni~ki dru{tva, fudbalski klubovi, penzionerski grupi, isto taka, pisatelski zdru`enija, u~itelski zdru`enija, odnosno site elementi koi ja so~inuvaa i ozna~uvaa makedonskata posebnost i makedonskiot identitet.

NAJDOVSKI: Vo Avstralija imame Makedonska zaednica so site elementi na posebnost. Nie se razlikuvame od gr~kata, srpskata, bugarskata, ukrainskata, ruskata, od site drugi, bidej}i nie gi poseduvame na{ite elementi na eden narod vo Avstralija, na edna posebna grupa koja vo s# se razlikuva od preostanatite koi `iveat vo ovaa dale~na zemja.

No, |avolot e vlezen vo Makedonskata zaednica. Prokleto e da se bide Makedonec, osobeno vo Avstralija. Pa taka, poslednive nekolku godini Makedonskata zaednica e razru{ena do temel i ne funkcionira. Pove}e ne postojat sovetite na makedonskite zaednici koi vo 1994 godina (koga avstraliskata Vlada ja izdade direktivata za preimenuvawe na Makedonskata zaednica vo slavomakedonska pod pritisok na gr~kata Vlada), bea silni i koi vo toa vreme se sprotivstavija i napravija serija demonstracii. A, vo 1994 godina Makedoncite demonstriraa vo Sidnej, Melburn, Kambera, na drugi mesta i tamu go branevme makedonskoto dostoinstvo i identitet.

NAJDOVSKI: Da. Doa|aweto na Negovoto Visokopreosve{tenstvo mitropolitot Avstralisko - novozelandski g. Petar zna~e{e nasilni~ko nafrlawe vrz makedonskite imoti ({to bea gri`livo sozdavani od Makedoncite, a osobeno od Makedoncite od egejskiot del na Makedonija koi s# u{te nemaat svoja tatkovina i ne mo`e da se vratat vo svoite domovi), pa toj so sudski proces, se nafrli da odzema crkvi i javno da ka`uva deka crkvite vo Avstralija se privatni. Toa e ~ista manipulacija. Vo Avstralija ne postojat privatni crkvi, zatoa {to so avstraliskiot zakon, ako saka{ da registrira{ crkva, zdru`enie, asocijacija, mora{ da go prifati{ nivniot pravilnik. Zna~i, mora da se potpi{e taa konstitucija od lu|e vo koja pi{uva deka ne mo`e{ da prodava{ ili da vraboti{ lu|e, a finansiskite sredstva moraat da bidat dobrotvorni i da bidat na posebna kni{ka, a za kupuvawe ili za pro{iruvawe na takvi gradbi odlu~uva ~lensko Sobranie - lu|e koi se finansiski ~lenovi na odredenata op{tina, a toa e najvisokiot organ na op{tinata ili crkvata.

Sporot so mitropolitot Petar dojde koga toj gi pretstavi site crkovni op{tini kako privatni i profiterski. Toa go napravi, bidej}i saka{e da nametne ednoobrazen pravilnik vo koj stoi deka nadle`niot arhijerej (toa ne se odnesuva samo na g. Petar, tuku na sekoj koj ja vr{i taa funkcija) e vrhoven komandant i gi ima site prava da vadi i da vnesuva pari, da prodava imot i da razre{uva lu|e i so dekret da menuva upravi koga saka.

NAJDOVSKI: Razvrskata so crkvata e do toj stepen konfuzna i te{ka {to sega e vo najvisokiot stadium, a nedorazbiraweto pome|u mitropolitot Petar i Makedonskata pravoslavna zaednica vo Avstralija kulminira{e. Dosega se potro{eni nekolku milioni dolari za sudski tro{oci koi mo`evme da gi iskoristime za sozdavawe na edno silno makedonsko lobi. Ve}e gi imam odlukite od sudskata presuda od sporot za crkvata "Sveti Nikola" i to~no mo`am da ka`am deka upravata koja be{e tu`ena od strana na g. Petar treba da plati 450 iljadi avstraliski dolari, a samo gospodinot Dragi Ga{tevski treba da plati 87 iljadi dolari. Toa se pari {to }e odat vo xebovite na advokatite. Paralelno so tie pari, duri i pogolem iznos, treba da plati i Makedonskata eparhija koja ima{e anga`irano, pokraj advokati, i kralski sovetnici koi dnevno napla}aat po 6 ilajdi dolari. Procesot okolu ovaa Crkva trae{e dolgo vreme i tamu vlasta ja osvoi mitropolitot, g. Petar. Otkako sporot zavr{i, parite bea plateni, a za tu`enite, ~ii ku}i bea staveni pod hipoteka, Makedoncite koi sme tamu, sobiravme po 1.000 dolari od sekoja op{tina za da im pomogneme na svoite sobra}a. Ova ne e edinstveniot slu~aj. Vo tek e sudskiot proces okolu crkvata "Sveta Petka" od Sidnej. Na{ite sonarodnici, tamu, dosega imaat potro{eno okolu 400 iljadi dolari. G. Petar i niv gi tu`i i ka`uva deka tie se zlobnici i deka site imoti {to dosega se steknati se na MPC, a ne na vernicite. Sudski spor imavme i vo Adelajd kade {to go izgubi mitropolitot Petar, koj vo znak na protest go be{e povlekol sve{tenikot Jovan~o Sumra~ki koj sega `ivee vo edna {upa, vo eden park i pove}e ne raboti kako sve{tenik tuku kako ~ista~. Ima{e sudski spor i vo Pert i toj go izgubi g. Petar, bidej}i konstitucijata ne mu dade pravo da gi tu`i vernicite.

Ottuka, Makedonskata zaednica voop{to e taa {to preku ovie sporovi izgubi. A plateniot iznos vo site tie sudski procesi se sveduva na dva do dva ipol milioni dolari.

MS: Za stavot na vlasta vo Republika Makedonija?

NAJDOVSKI: Ulogata na Makeodnija?! I prethodnata i dene{nata Vlada na Republika Makedonija, voop{to ne zazede nekoj stav. N# ostavija kako i sekoga{. Makedonskata zaednica vo Avstralija, na primer, od nezavisnosta na Republika Makedonija pa s# do denes, ne bila oficijalno posetena. N# poseti gospodinot Nikola Kqusev i pred nekolku meseci, sega ve}e porane{niot minister za iseleni{tvo, Martin Trenevski. Vo me|uvreme, nie bevme ostaveni na milost i nemilost na nekoi misioner~iwa. I namesto obedinuvawe na Makedoncite, tie dojdoa i n# dezorganziraa. Koj kako doa|a{e, taka see{e raskol me|u Makedoncite vo Avstralija. Pa taka denes Makedonskata zaednica ne fukcionira. Toa zna~i deka i Sovetot na Makedonskata zaednica (kade bev sekretar) ne postoi, a Svetskiot makedonski kongres, isto taka, e paraliziran, Makedonskata pravoslavna eparhija ne funkcionira, bidej}i e podelena itn. Na primer, vo crkvata "Uspenie na Presveta Bogorodica" slu`i protojerej Vuka Atanasovski, koj nie go donesovme i ne e so blagolov na nadle`niot arhijerej, a vo crkvata "Sveta Petka" slu`i sve{tenik koj ne e so blagoslov na Svetiot arhijerejski sinod. Toa e sve{tenikot Naum Despotovski. Pa taka, vo momentov na Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija se sprotivstavuvaat 14 makedonski pravoslavni op{tini, odnosno crkovni op{tini.

Sega vo Avstralija postoi makedonska pravoslavna nezavisna crkva, koja e registrirana i taa funkcionira kako takva, no nadvor od MPC. Preku taa crkva nie gi dovedovme i sve{tenicite. Po toj povod imavme sostanoci so ministerot za iseleni{tvo na Avstralija spored koj ovaa na{a registrirana Crkva gi ispolnuva barawata na Avstralija kako dr`ava.

Na{ata crkva, kade jas crkvuvam, e registrirana kako Makedonsko - avstraliska pravoslavna crkva i nie mitropolitot ne go priznavame za na{ nadle`en arhijerej i ne sakame nitu da ja posetuva na{ata crkva, zatoa {to so toa gi za{tituvame i imotite.

NAJDOVSKI: Va`no e da ka`am deka nie nikoga{ nemavme namera da se otcepime od MPC. Naprotiv, postojano nastojuvavme da dojdeme do edno re{enie. Sepak, ovaa opcija moravme da ja odbereme, bidej}i bevme staveni pod pritisok na mitropolitot g. Petar i za da gi izbegneme sudskite procesi. Isto taka, nikoga{ ne bilo sporno deka nie ja {irime misijata na MPC. Nie nudime sorabotka, no vo poslednive pet godini, na toa {to nie go nudime, Sinodot na MPC voop{to ne saka da odgovori. Na{ata opcija za re{avawe na toj problem e na{ite imoti {to se vo Avstralija i na{ite pravilnici da funkcioniraat vo soglasnost so lokalnite zakoni na Avstralija i na lokalnite dr`avi, za da ne mo`e eden nadle`en arhijerej da promeni uprava kako {to toa se slu~i vo Adelajd. Za da go odbegneme toa, nudime re{enie. Zatoa, mora da vleze vo Ustavot deka nie sme del od MPC, me|utoa imotite se na vernicite. Isto taka, i izbiraweto na uprava da ne bide so dekret na nadle`niot arhijerej (ne zboruvame samo za mitropolitot Petar), tuku toa da bide storeno na demokratski na~in i vo ramkite na MPC. Isto taka, izbiraweto na sve{tenicite da bide vo soglasnost so barawata na vernicite, na op{tinata i so baraweto na upravata, na ~lenovite, zatoa {to doa|a do golemi sudiri, bidej}i nekoi sve{tenici si gradat svoi legla pri {to zarabotuvaat debeli pari.

NAJDOVSKI: Re{enieto za sporot so MPC go gledame vo toa {to mo`e da se napravat dve ekspertski grupi. Ednata da bide od Republika Makedonija, i toa crkovna i pravna zaedno, so politi~kiot vrv. Vtorata ekspertska grupa treba da bide od Avstralija, od aktivisti od Makedonskata zaednica, pravnici koi go poznavaat avstraliskoto op{testvo i zakoni. So sozdavaweto na ekspertskiot tim }e mo`e da se doka`at site nepravilnosti i istite da se razre{at. Me|utoa, nie dosega ne naidovme na odgovor na na{ite barawa.

O~ekuvavme da se pojavi Negovoto Bla`enstvo, g.g. Stefan, so novi idei i re{enija. Za nas, najadekvatno re{enie e povlekuvawe na nadle`niot arhijerej i doa|awe na edna delegacija na politi~kiot vrv zaedno so crkovniot vrv od Makedonija. Sega za sega, ostanuva faktot deka vo Avstralija jehovistite, metodistite i drugite ~ukaat od vrata na vrata za da ja {irat religijata, a kaj nas situacijata e obratna. Ima masovno isklu~uvawe na vernicite.

NAJDOVSKI: Makedonskoto iseleni{tvo vo Avstrlija, po moe mislewe, dojde do konstatacija deka od vetuvawata {to bea upateni za vreme na izborite vo Makedonija ne se ostvari ni{to. Nie ne dobivme nikakva pridobivka, ne se napravija kontaktite od Vladata so nas iselenicite, kako {to treba{e i ostanuva deka nie nemame pravo da glasame. Vo Avstralija nemame makedonska ambasada i ne znam kolku i dali se pravat napori za toa. Za vreme na novogodi{nite praznici, minatata godina prestojuva{e Martin Trenevski koj ovde ostvari nekolku sredbi so oficijalni lica, no ne se dojde do nekoj pokonkreten odgovor za otvorawe na makedonska ambasada. Nie Makedoncite vo Avstralija sme kompletno izolirani, u{te pove}e so faktot deka denovive se ukina i Ministerstvoto za iseleni{tvo, bez da se konsultiraat Makedoncite koi `iveat nadvor od tatkovinata. Ministerstvoto za iseleni{tvo e neophodno za lu|eto koi `iveat nadvor od rodnata zemja. Toa mnogu e potrebno za da mo`eme da gi ostvaruvame na{ite prava i barawa, a i na nekoj na~in za da mo`e da kritikuvame, pozitivno ili negativno. Nie, Makedoncite od Avstralija, }e barame da se vrati nazad Ministerstvoto za iseleni{tvo koe za nas ja pretstavuva najdirektnata vrska so tatkovinata, so Makedonija. Da zaklu~ime, od seto ona {to be{e vetuvano za vreme na politi~kite kampawi vo Makedonija, na{ata pridobivka e sosema minimalna.

NAJDOVSKI: Vo Avstralija ima okolu 300 iljadi Makedonci i nie sme potpolno zapostaveni. Vo Makedonija, pak, ima okolu 300 iljadi Albanci i fakt e deka ova malcinstvo e zastapeno vo najvisokiot makedonski politi~ki vrv. Pa taka, vo Makedonija imame ministri, zamenici, pretsedateli od albansko poteklo, a vo Avstralija Makedonci za koi nikoj ne se interesira. Za nas toa pretstavuva zapostavuvawe na 300 iljadi Makedonci.

Naslovnata stranica na knigata na g. Najdovski

Isto taka, od Republika Makedonija, od porane{nata vlada i sega od ovaa, nikoj ne se zainteresira, na primer, da zaanga`ira adekvaktni li~nosti Makedonci koi `iveat vo Avstralija (a tuka `iveat mnogu intelektualci, profesori, magistri, doktori) i da gi vklu~i vo politi~kite tekovi na Makedonija kade mo`e da pridonesat iskustvoto i znaewa, poznavaj}i go funkcioniraweto na politi~ki i na sekoj vid na drug plan, na edna dr`ava kako {to e Avstralija.

A za privaten univerzitet vo Avstralija, zemjata na demokratijata, ne stanuva zbor. Koja dr`ava operira so terminot privaten univerzitet? Vpro~em, vo ovoj kontekst mo`am da poso~am i na sredbata so porane{niot minister za informacii na Makedonija, gospodinot Vebi Bexeti. Na ovaa sredba razgovaravme okolu univerzitetot na Albancite, za {to gospodinot Bexeti smeta deka vakviot ~ekor na Makedonija e pozitiven i deka gi zadovoluva potrebite na Albancite, i dogovorot {to prethodno go napravile. Na sredbata ni be{e objasneto deka ovoj univerzitet prvite godini }e go finasira Evropskata zaednica, a potoa neminovno }e se nametne re{enieto dr`avata da go prifati negovoto opstojuvawe. Ministerot ni ka`a deka sega ve}e nema vra}awe nazad i deka toj e profesor na nelegalniot tetovski parauniverzitet. Zna~i, toj e minister i profesor na eden nelegalen univerzitet! Na taa sredba, go pra{av zo{to da ne se ostvari reciprocitet na makedonskoto malcinstvo vo Albanija kade Makedoncite imaat obrazovanie samo do treto, nekade do ~etvrto oddelenie? Zo{to ne se bori za povisok stepen na obrazovanie na Makedoncite vo Albanija? Toj odgovori deka sostojbata na Makedoncite vo ovaa dr`ava e takva, bidej}i tie tamu bile ra{trkani na mnogu mesta, bidej}i ne se skoncentrirani vo edna oblast.

NAJDOVSKI: Edna od pri~inite za da dojdam vo mojata tatkovina be{e pokanata na Ministerstvoto za iseleni{tvo da participiram na Simpoziumot za iseleni{tvoto na Makedonija od po~etokot do denes, {to e od svetski karakter i ~ij po~etok e na treti, a }e zavr{i na ~etvrti avgust. Na ovoj Simpozium jas }e nastapam so tema "Odr`uvawe na makedonskiot jazik i makedonskata mladina vo Avstralija". Pritoa, ja iskoristiv i mo`nosta da napravam promocija na knigata, mojata doktorska disertacija, "Osporen identitet - Makedoncite e vo sovremena Avstralija". Golem del od disertacijata e za preimenuvaweto na makedonskiot jazik i Makedonskata zaednica vo slavomakedonski od federalnata vlada na Avstralija vo 1994 godina {to be{e napraveno pod pritisok na silno gr~ko lobi.

Poslednite nekolku nedeli Makedonskoto zdru`enie na u~iteli od Viktorija izvojuvavme edna izvonredna pobeda nad viktoriskata Vlada preku najvisokiot sud na Avstralija - Federalniot sud, za vra}awe na imeto na makedonskiot jazik, namesto makedonsko-slovenski. Vo mojot magisterski trud se govori i za dejstvuvawata i raboteweto na makedonskite teatarski grupi, na fudbalskite ekipi vo Avstralija, na Makedonskata pravoslavna crkva vo Avstralija, isto taka pretstaveni se i liderite, odnosno aktivistite na Makedonskata zaednica vo Avstralija itn. Promocijata na ovaa moja kniga be{e dobro posetena i be{e zabele`ana od site mediumi vo Republika Makedonija. Inaku, magisterskata disertacija e na angliski jazik poradi nemaweto na finansiski sredstva. Se nadevam deka tuka vo Makedonija mojot trud }e bide preveden na makedonski jazik.

NAJDOVSKI: Koga zaminav vo Avstralija pred 15 godini uvidov deka vo ovaa zemja eksploatiraweto na rabotnikot e ogromno. Toa vsu{nost be{e pottik seriozno da se upatam kon obrazovanieto i da go izu~uvam angliskiot jazik. Vo 1997 godina ja e odbraniv magisterskata disertacija na ime "Osporen identitet - Makedoncite vo sovremena Avstralija".

No, vo tekot na studiite, po~nav da se zanimavam i so istra`uvawa. Potoa od pe~at izleze mojata diplomska rabota "Prva generacija Makedonci - Integracija ili asimilacija". No, pred nea go imav objaveno trudot "Odr`uvawe na makedonskiot jazik i makedonskata mladina".

Vo ovoj trud napraviv sporedba na tri etni~ki grupi, na makedonskata, libanskata i holandskata. Nakratko, }e ka`am deka sakav da gi potenciram za da uka`am na politi~kata podelenost i rascepkanost na Makedoncite, na verskata rascepkanost na Libancite i za da uka`am na kompaktnosta kaj Holan|anite.

NAJDOVSKI: Makedonskoto lobi e pove}e od potrebno. Za primer kako treba da funkcionira, eve }e go spomnam hrvatskoto lobi ili albanskoto (koe e vo mo`nost da kupi ku}a od 2 miliona dolara i da ja podari na Hilari Klinton). Makedonskoto lobi ne mo`eme da go sporedime nitu so gr~koto, nitu so hrvatskoto, nitu so nekoe drugo. Pri~inata e ednostavna, ako se pojavi nekoja organizirana struktura vedna{ & pre~i na dotoga{ postoe~kata.

Vo Avstralija dolgi godini nemavme organizirano lobi so potkrepa od Makedonija. Do devedesettata godina vo Avstralija dejstvuva{e dezorganizatorsko lobi, UDBA, gr~kata razuznuva~ka slu`ba, potoa bugarskata itn, koi dejstvuvaa za dezorganizacija na Makedonskata zaednica. A pokraj tie sili {to dejstvuvaa, za `al, imame i petta kolona, vnatre{na dezorganizacija, destrukcija i kompletno uni{tuvawe na makedonskoto lobi.

NAJDOVSKI: Makedoncite vo Avstralija spored posledniot popis se na prvo mesto kako etni~ka grupa koja najmnogu go zboruva svojot maj~in - makedonskiot jazik, vo svoite domovi. No, normalno e deka makedonskiot jazik so tekot na vremeto se gubi i deka Makedoncite }e se asimiliraat zatoa {to ne postojat pogolemi makedonski institucii, a vtorata generacija Makedonci, pak, go zboruva angliskiot jazik. Na visokite institucii vo Avstralija, vo Viktorija Univerzitetot be{e zastapen makedonskiot jazik, no poradi najrazli~ni nedorazbirawa ima{e prekinuvawe na makedonskiot jazik na Katedrata. Sega ostanuva u{te katedrata vo Makeri Univerzitetot kade predava d-r Ilija ^a{ule. No, nabrzo i tamu zavr{uvaat predavawata na makedonski jazik, a toa e u{te eden podatok deka makedonskiot jazik se gubi vo avstraliskata zaednica. Koga Ministerstvoto za obrazovanie vo Avstralija odlu~uva{e koi jazici }e bidat vneseni vo osumte me|unarodni jazici, makedonskiot ne se najde na toj spisok.