Vo manastirot "Sveti Jovan Bigorski"

^ESTICI OD ^ESNOTO DRVO OD ERUSALIM

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "^esticata od ~esnoto drvo e predmet so koj nieden drug po svetost ne mo`e da mu se pribli`i"
  • "Prinesete Mu na Gospoda, sinovi Bo`ji..., prinesete mu na Gospoda slava i ~est. Zapej mu na Gospoda cela zemjo"

Od neodamna, vo manastirskata crkva vo manastirot "Sveti Jovan Krstitel" ("Sv. Jovan Bigorski"), vo posrebren kivot, od strana na nekolku axii, se doneseni ~estici od ^esnoto Drvo od Erusalim, odnosno od svetiot `ivototvoren krst, na koj be{e raspnat Gospod Isus Hristos. So toa i na{ata tatkovina Makedonija, stana bogata so edna retka svetiwa, bidej}i "^esticata od ~esnoto drvo e predmet so koj nieden drug po svetost ne mo`e da mu se pribli`i". Dosega vakva sveta relikvija se ~uva{e vo Palestina (En Karen), Crna Gora (Cetinski Manastir), Hrvatska (Dubrovnik), Grcija (Sveta Gora).

Na najsve~n na~in, so tor`estveniot zvuk na kambanata, so zapalena lamba i kandila od koi se {ire{e bogougodniot temjanov miris, so tor`estvena himna na ^esniot Krst "Spasi go Gospodi narodot tvoj i blagoslovi go tvoeto nasledstvo manastirskoto bratstvo" (oble~eni vo sve~eni ode`di), ja primi ovaa svetiwa. Najnapred, svetiwata, so neizmerna qubov i po~it ja zede igumenot Partenie, koj be{e pridru`uvan od bra}ata monasi: Makarij, Dositej, Hrisant i Vartolomej (kako i isku{enikot). Igumenot na manastirot, otec Partenie (na koj mu pomagaa i bra}ata monasi), vnimatelno gi vgradi ~esticite vo srebreniot kivot (kov~eg), a potoa izvr{ija metanija (poklon pred ^esnoto Drvo). Nekolku dena se peeja molitvoslovija za pritignatata svetiwa. So toa Bigorskiot manastir stana eden od vode~kite duhovni i verski centri vo Makedonija, bidej}i poseduva neprocenliva verska vrednost - del od krstot na koj be{e raspnat Spasitelot na svetot. Toj krst e izvorniot svedok na Hristovoto voskresenie i pobeda nad smrtta.

Od negovata sila stanuvale mnogu ~uda, vpro~em taka i e pronajden vo Palestina od svetata ramnoapostolna carica Elena. Od negoviot dopir te{ko bolna `ena ozdravela, a eden mrtovec voskresnal. Zatoa dolgo vreme se ~uval vo carskata rezidentska crkva vo Carigrad, a izvesno vreme prestojuval i vo Erusalim. Odredeno vreme bil i vo Persija i od negovata iscelitelna mo} mnogumina Persijanci go primile hristijanstvoto. Retki se onie zemji koi imaat vakvo neprocenlivo bogatstvo, a eve, po Bo`ja milost i volja i na{ata tatkovina Makedonija dobi na dar vakvo neprocenlivo bogatstvo. Bog ja blagoslovi Makedonija. Toj e ve~en za{titnik na na{iot narod. "Prinesete Mu na Gospoda, sinovi Bo`ji.., prinesete mu na Gospoda slava i ~est. Zapej mu na Gospoda cela zemjo" (sv. Car David).

Manastirskoto bratstvo vo svojot dnevnik ja ima zabele`ano datata na dobivaweto na ^esniot Krst (10 fevruari 2000 godina, ~etvrtok popladne). Kakva koincidencija, manastirot "Sv. Jovan Bigorski" go dobi ovoj svet i ~esen dar vo ~etvrtok popladne (vo o~i petok), a petokot e den na koj, spored kanonite na crkvata, se proslavuva SILATA NA KRSTOT.

Vo Manastirot se ~uvaat sveti mo{ti od golem broj svetiteli: Sv. Jovan Prete~a, sv. Jakov brat Gospodov, sv.Ognena Marija, sv. Paraskeva, sv. Trifun, sv. m~. Kirik i Julita (majka i sin), sv. Pantelejmon, sv. Evstatij.